LJUBLJANA – »Gospodarska zbornica Slovenija je razočarana nad predlogom proračuna 2014–2015, ker ne podpira zaveze v koalicijski pogodbi o strukturnih reformah in ne sledi tako domačim pozivom kot pozivom iz tujine o zagonu gospodarstva,« so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Pri tem opominjajo na besede guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, da »če ne bo gospodarske rasti, bomo prihodnje leto pred zahtevo za ponovno sanacijo bank«. Dodal je tudi, da moramo v Sloveniji v naslednjih tednih resno pristopiti k pripravi strukturnih reform, s katerimi bomo prepričali mednarodne trge in Bruselj.
»Primanjkljaj je planiran nižje od treh odstotkov, vendar pa odhodki ostajajo enaki kot v tekočem proračunu, kar pomeni, da vlada za prihodnje leto ni predvidela nobenih racionalizacij in čiščenja nepotrebnih stroškov. Kar je potrebovala, da bi izkazala primanjkljaj, je storila tako, da je prihodkovno stran proračuna napihnila s predpostavkami, ki ne 'stojijo',« je proračun komentiral vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Dodal je, da temu načrtu vlade ne pritrjujejo nobene makroekonomske napovedi, saj Umar ponovno načrtuje padec gospodarske rasti med 2,4 in 2,6 odstotka. »Prav tako je predviden padec potrošnje za 4,1 odstotek, kar je tudi v nasprotju z vladnimi napovedmi o dvigu prihodkov od DDV,« je povedal Tanko. Ob tem je ocenil, da je povsem razumljivo, da če se potrošnja zniža, ne moremo pričakovati, da bomo dobili več sredstev iz te postavke. »Vlada je tudi spremenila zakon o dohodnini, kjer se olajšave ne usklajujejo z inflacijo, kar pomeni, da bodo prihodki prebivalstva manjši, povečala se bo nezaposlenost, po vseh teh podatkih, ki jih je Umar izdal, je tudi to predvidljivo,« je še dejal vodja poslanske skupine SDS. Po njegovih besedah je velika večina postavk v proračunu torej takih z negativnimi obeti, vlada pa vseeno planira pozitivne učinke. »Nekatere postavke pa nimajo niti ustrezne zakonske podlage, kot na primer davek na nepremičnine, problemi so v zdravstveni blagajni, prav tako ni nikjer predviden učinek stresnih testov za banke, ki še prihajajo. Na prihodkovni strani je proračun torej nerealen, nedefiniran, predvidene postavke pa ne bodo tudi realizirane,« je ocenil vodja poslanske skupine SDS. Po njegovem mnenju je tehnologija priprave proračuna in delovanja vlade Alenke Bratušek zelo podobna delovanju Pahorjeve vlade. »Tudi tam je bilo veliko leporečja, olepševanja, obljub, netočnih in zavajajočih izjav, tudi kakšna lažna ter prav nobenih racionalizacij v javnem sektorju. S takim pristopom ta vlada zavaja domačo in tujo javnost,« je dejal vodja poslanske skupine SDS. |
Sanacija bank bo stala bistveno več
Iz GZS zato pozivajo vlado, da v skladu z obljubo na torkovem sestanku s premierko Alenko Bratušek s predstavniki gospodarstva, predlagatelji dokumenta Kisik za gospodarstvo, ki ga je mimogrede ekonomist Jože Mencinger kritiziral
, in predstavniki sindikatov, ki so avgusta objavili svoje predloge ukrepov, da čim prej organizira delovne skupine, ki bodo pripravile usklajene predloge kratkoročnih ukrepov in strukturnih reform. Po njihovem mnenju je to izjemnega pomena tudi zaradi novih obremenitev javnih financ, ki bodo posledica tako odločitve vrhovnega sodišča o izplačilu tretje četrtine plačnih nesorazmerij javnim uslužbencem v vrednosti 170 milijonov evrov kakor tudi zaradi možnosti, da bo sanacija bank po dokončni oceni slabih terjatev davkoplačevalce stala bistveno več, kot je v proračunu predvidela vlada.
Strukturne reforme so nujne
»V zvezi s proračunom za obdobje 2014–2015 posebej opozarjamo, da so davčne obremenitve in hkrati neprimerno večje nižanje subvencij, investicijskih transferjev in drugih odhodkov, ki neposredno in posredno zadenejo gospodarstvo, kot to velja za javni sektor, zelo tvegane. Plače in vsi transferji v javni sferi ostajajo skoraj nedotaknjeni. To je zelo tvegano, ker utegne vnovič zatreti gospodarsko rast in razvoj podjetij. Nujen je takojšnji pristop k strukturnim reformam,« so zapisali v sporočilu medijem. Prepričani so, da proračun, ki ga predlaga vlada za leti 2014 in 2015, ne sledi realnim razmeram v državi in nujnosti oblikovanja nove ekonomske politike. »Preprosta analiza pokaže, da so bili leta 2008 odhodki državnega proračuna v primerjavi z BDP 22,7-odstotni, leta 2014 pa bodo že 27,7-odstotni. To jasno kaže na veliko povečanje obremenjenosti vseh tistih, ki prispevajo v proračun. Odhodkov iz vseh javnih blagajn (še zdravstvene, pokojninske, občinskih) je bilo leta 2008 v primerjavi z BDP 41,5 odstotka, zdaj pa se njihova vrednost nevarno približuje 50 odstotkom (po naših izračunih bo prihodnje leto teh odhodkov že za več kot 48 odstotkov BDP),« še dodajajo.
Opozarjajo, da se število delovnih mest v gospodarstvu še vedno zmanjšuje in da je breme še aktivnih čedalje hujše: »Gospodarstvo je z novimi bremeni doseglo skrajni rob sprejemljivega. Nujna razvojna naravnanost in resno zastavljene reforme, s katerimi lahko to presežemo, pa še vedno niso pomemben del proračuna za kritična naslednja leta.«
Realno znižati davek na nepremičnine
GZS zahteva tudi, da se davek na nepremičnine realno zniža na raven, ki za poslovne subjekte ne bo višja od zdajšnjih obremenitev nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. »Posebej pozivamo, da zniža davčne obremenitve za panoge, ki jih bosta zdaj predlagana stopnja in ocenjena davčna osnova iz naslova množične cenitve hudo prizadeli. Takšne panoge so zlasti energetika, turizem, nepremičnine itd.,« so sporočili iz GZS.
