ŠENTJERNEJ – »Ker se nam v primeru izpada zaradi varnosti izklopijo peči in ker smo nekateri stanovalci odsotni od jutra do večera ali celo več dni, nas ob prihodu pričaka popolnoma hladno stanovanje in je potem treba veliko več energije, plina, da stanovanje ogrejemo na primerno temperaturo, kar se seveda vsak mesec pozna na računu,« je bil v dopisu Petrolu že leta 2012 jezen Iztok Vovko, eden izmed prebivalcev bloka na Kotarjevi cesti v Šetjerneju. Vsako zimo toplotna postaja Sejmišče III. doživlja nenehne izpade, kar pomeni, da okoliški stanovalci, ki se ogrevajo s Petrolovim plinom, zmrzujejo v svojih domovih in porabijo veliko več denarja, da jih spet segrejejo. Račun za položnico za ogrevanje enega samega stanovanja lahko znese tudi 450 evrov na mesec.
Nenehne okvare
Prebivalci nekaj blokov in peščice hiš v Šentjerneju so ogorčeni, saj se jim že dve leti, vsakič, ko pritisne malce hujši mraz, ugasnejo in ohladijo plinske peči. Ravno ko najbolj potrebujejo toploto, ostanejo brez nje. Ker se to dogaja že nekaj let in ker na to nenehno opozarjajo Petrol, ki ima v lasti toplotno postajo Sejmišče III., ne razumejo, da podjetje enkrat za vselej ne odpravi napake. »Iz njihove toplotne postaje se ogreva 69 stanovanj v blokih, štiri vrstne hiše in trgovina,« nam je pojasnjeval stanovalec enega izmed blokov Iztok Vovko in dodal, da sami pred vsako kurilno sezono z rednim servisiranjem poskrbijo, da peči normalno delujejo, tega pa očitno ne stori Petrol, ki jim plin dobavlja.
Vsake toliko časa se zgodi napaka na toplotni postaji, zato v njihovih pečeh ni energije za ogrevanje. Ko se nekajkrat poskuša neuspešno zagnati peč, na koncu ugasne. Če se to zgodi sredi noči ali takrat, ko so ljudje v službah, se stanovanja ohladijo tako zelo, da je v njih nemogoče živeti, za vnovično ogretje na sobno temperaturo pa se porabi veliko več plina. Položnice so zaradi tega astronomske. »To se zmeraj zgodi decembra ali januarja, ko so malo bolj mrzli dnevi. Ko je enkrat prišel serviser, sem ga spremljal. Okoli cevi je navil krpo in jo polival z vročo vodo. Očitno nekaj zmrzne, naredi se kondenz in je treba plin napraviti pretočen,« ugotavlja napako Iztok, saj jim iz podjetja niso sporočili, kaj je narobe.
Prvi februarski teden so imeli izpad štiri dni zapored, zato so v prvi pravi zimi letos zmrzovali v svojih stanovanjih. Takoj so se spomnili, da so jim po koncu lanske zime na Petrolu obljubili, da bodo spomladi odpravili težavo. »Iz službe so ljudje prišli v mrzle domove,« ugotavlja upokojenec Marjan Kovačič. »Serviserji pravijo, da vedo, kaj je narobe, a jim šefi ne prisluhnejo. Tako pravijo. Žalostno.«
Petrolovo pojasnilo Petrolov predstavnik mag. Aleksander Salkič stanovalcem Kotarjeve v Šentjerneju pojasnjuje: »V družbi Petrol smo takoj po obvestilu o okvari na toplotni postaji začeli ugotavljati izvor okvare ter jo odpravljati. Naši serviserji so ves čas na delu oziroma sproti odpravljajo težave v roku ure ali dveh od prijave. Za vse neprijetnosti se prebivalcem Kotarjeve 8A v Šentjerneju iskreno opravičujemo. Poleti so serviserji zaradi lanskih nevšečnosti popolnoma obnovili in tudi zamenjali toplotno postajo z željo, da bi letošnja zima minila brez okvare. Žal je zadnja okvara presenetila tudi nas, saj je toplotna postaja brezhibno delovala od priključitve dalje. Kot trenutno kaže, je krivo spreminjanje napetosti električne napeljave, zato bomo dodatno vgradili še posebne naprave za zaščito uravnavanja napetosti.« |
Plačujejo in zmrzujejo
Stanovalci Kotarjeve se čudijo neodzivnosti petrolovcev. Sploh zato, ker postaja avtomatično javi serviserju napako prek sms-sporočila. »Na začetku je bil serviser iz okolice. Zdaj pa so dobili drugega pogodbenika, ki je menda iz Trbovelj. In preden pride do nas, traja,« ugotavlja Iztok, ki razloži tudi, kako je živeti v mrazu z dojenčkom. »Imam otroka, starega dva meseca. V bloku je dvanajst družin z majhnimi otroki, starimi od nekaj mesecev do enega leta. Skozi okno moramo gledati, kdaj bo prišel serviser in odšel, da bomo lahko zagnali peč. Ampak nimamo časa, ker imamo službe. Mene ni doma od šeste ure zjutraj do desete zvečer. Ko pridem, nimam niti tople vode niti ogretega stanovanja. Otroka smo odpeljali k tašči in bo tam. Ob kritičnih dnevih otroke peljemo do starih staršev. To storimo tudi, ko vemo, da bo hladno in bo spet izpad. Ker so stanovanja okoli mojega prazna in ker porabim veliko plina, da segrejem svoje ob izpadih, na mesec plačam tudi do 450 evrov za plin. Že tako imamo najdražje ogrevanje, ker nimamo zemeljskega plina, ampak utekočinjenega, ki je dražji.«
Upokojeni sosed Marjan ob vsaki težavi pomaga mladim družinam, jih obvešča o izpadu in posoja kalorifer, da preživijo mraz kar najbolj optimalno. »Tudi jaz vedno kličem na Petrol. Zadnjič sem dobil šefa uprave v postelji in mi je rekel, da doma leži na bolniški. Sem mu odvrnil, kako pa bi bilo, če bi ležali v mrzlem stanovanju. Mi je rekel, da nas razume, pa sem mu nazaj, da bolj slabo. V teh letih niso poslali niti enega dopisa ljudem, kaj šele da bi zaradi stalnih težav dali kakšen kubik plina zastonj.« Iztok pa se pošali: »Za opravičilo bi nam lahko dali bon in rekli, naj gremo vsaj enkrat zastonj natočit bencin v avto.«
Čeprav se to dogaja že skoraj od postavitve bloka, še nič ne kaže, da bi se stvar uredila. »Ko prideš v mrzlo stanovanje, daš peč na polno, saj se medtem ohladi na ničlo. Odpreš vse radiatorje in čakaš, da se segreje. Tako položnica naraste. Če segrevaš nonstop, plačaš okoli 150 evrov manj na mesec. Na račun izpadov imamo višje stroške,« je na Petrol jezen Iztok, upokojenec Marjan pa ugotavlja, da vsako zimo za plin plača okoli 1100 evrov, kar je za stanovanje odločno preveč ...
