Poželi bomo 40.000 ton žita manj kot lani

LJUBLJANA –  Žetev je na polovici, po količini je nadpovprečna, po kakovosti pa pod pričakovanji. Po mnenju agrometeorologinje dr. Andreje Sušnik bo letos zaradi vremenskih in drugih neprilik za 7 odstotkov slabša od lanske. Poželi bomo torej kakih 40.000 ton manj kot lani.

»Ob lokalnih nalivih je ponekod padla tudi večja količina dežja, večinoma v obliki neviht in neurij s točo. Take vremenske razmere niso ugodne za pšenične posevke, saj se pojavljajo bolezni klasa. V teh obdobjih so zaželeni visoke temperature in suh zrak.«

V Pomurju so morali že spomladi zaradi poplav preorati kar 1500 hektarjev posevkov strnih žit, kar je povzročilo dodaten izpad pridelka. Slaba žetev bo tudi v Vipavski dolini, kjer je po zadnjih podatkih s pšenico zasejanih skoraj 100 ha kmetijskih površin, na katerih zraste okoli 400 ton pšenice.

Klasje se ni sušilo

»Letošnje vreme je namreč žetev prestavilo za dva do tri tedne,« poudarja Sušnikova. Do 16. julija je v severovzhodni Sloveniji padlo še dodatnih 40 mm dežja, kar je ohranjalo mokra tla in s tem oviralo sušenje žitnih klasov ter žetev. Kot pravijo meteorologi, so od sredine maja prevladovale nadpovprečne temperature zraka: »Pomladanske so bile v večjem delu Slovenije okrog 3 °C, v Pomurju celo 3,8 °C višje od dolgoletnega povprečja 1971–2000.« Toda junija smo doživeli mali vročinski val, ki je žito prisilil k zorenju, kar pomeni slabšo kakovost zrnja. Nato so se začeli deževni dnevi.

»Ko smo se s kombajnom odpravili na polje, sem potipal klase, ki so bili vlažni, pri nekaterih sem opazil, da je seme začelo kliti. Dež na dež, vseskozi vlažno ...,« nam je povedal kmet žitar s Krškega polja. Kljub temu bodo na Krškem polju poželi pravi čas, medtem ko imajo v Prekmurju večje težave.

Dr. Tatjana Zagorc z Gospodarske zbornice Slovenije in koordinatorka v žitni oskrbni verigi, kjer kmetje žitarji, zadruge, kmetijska podjetja in mlinarji usklajujejo priporočeno ceno, nam je povedala, da je priporočena odkupna cena za pšenico kakovostnega razreda A 185 evrov na tono, za pšenico razreda B1 pa kmetje pričakujejo ceno okoli 165 evrov.

Uvozimo pol milijona ton

Lani smo pšenico in piro pridelali na 34.586 hektarjih, skupaj smo pridelali 139.000 ton pšenice in kakih 40.000 ton pire, obe žitarici se običajno evidentirata skupaj, zato temu sledimo tudi mi.

V Sloveniji porabimo od 0,8 milijona do milijon ton žita na leto, kar močno presega domačo pridelavo, saj smo, denimo, leta 2012 pridelali le 576.407 ton žita, samopreskrba z žitom torej predstavlja manj kot 60 odstotkov.

Kot nam je povedala Sušnikova, smo v zadnjih petih letih dve tretjini žita porabilo za krmo: »Od tega sta bili več kot dve tretjini koruze. Dobro četrtino žita se je v istem obdobju v povprečju porabilo za prehrano, od tega je bilo 81 odstotkov pšenice.« Slovenija je v obdobju 2007–2011 v obliki zrnja, moke in predelanih proizvodov uvozila okrog 480.000 ton žita na leto. Od tega med 71 in 78 odstotki v obliki zrnja. Tudi v strukturi izvoza prevladuje zrnje, medtem ko so pred letom 2005 prevladovali moka in predelani proizvodi.

Slovenija sicer največ, kar 95 odstotkov žit uvozi iz držav EU, največ iz Madžarske, Avstrije in držav bivše Sovjetske zveze, tri odstotke pa iz držav nekdanje Jugoslavije. Kot pravijo poznavalci, v zadnjih letih na mednarodnih trgih opažamo velika nihanja cen. Na cene žit v Sloveniji poleg cen na globalnem trgu vpliva pridelava žita na Madžarskem, ki ima globalno izjemno konkurenčne cene.

Šest tisoč kmetov, pet mlinarjev in 70 kg

V Sloveniji se s pridelavo žita resneje ukvarja 6000 kmetov, med njimi je le nekaj deset zares velikih. Povprečen pridelek pšenice je bil lani 4,4 t/ha, kar je več kot tona manj kot na poljih Francije, Nemčije ali Madžarske, kjer pridelovalci dosegajo povprečje celo 5,7 tone na hektar. Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji v povprečju porabimo 70 kg pšenice na prebivalca.

Ključno vlogo pri odkupu žita v Sloveniji po besedah Zagorčeve igra pet mlinarjev: Žito iz Ljubljane, Mlinotest Ajdovščina, Mlinopek Murska Sobota, mlin Korošec na Ptujskem polju in mlin Katič na Krškem polju.

Kljub nenehnim polemikam in sporom okoli odkupne cene žita med pridelovalci, zadrugami, kmetijskimi podjetji in mlinarji se je žitni preskrbni verigi uspelo obdržati: »Podatki kažejo, da se stvari vendarle urejajo. Leta 2010 je bilo v okviru verige odkupljenih 20.000 ton žita, naslednje leto že 40.000, leta 2012 že 57.000, lani smo zabeležili 58.000 ton odkupa, za letos menim, da bo številka podoba. Če bo, bomo zadovoljni,« poudarja Zagorčeva, ki v isti sapi opozarja na težavne razmere.
»Letos se je morda prvič zgodilo, da so tudi mlinarji na drugi strani doživeli razumevanje, da z odkupom slovenske pšenice včasih pri prodaji ne morejo konkurirati uvoženi ceneni moki,« pravi Zagorčeva in za konec dodaja: »Zavest o lastni pridelavi kot vrednoti in domačih izdelkih tudi v Sloveniji vendarle raste.«