Pozebli tudi orehi, ob vsaj polovico vina

MURSKA SOBOTA, KOZJANSKO, NOVO MESTO – Slovenijo sta po 20 letih zajela ohladitev in sneženje, ki sta povzročila pozebo širših razsežnosti, na drevju v parkih in gozdovih pa skoraj ponovila škodo iz februarja 2014, ko je žledolom polomil za dobrih devet milijonov kubikov lesa.

Slednje bomo nekako preživeli, precej bolj zaskrbljeni pa so sadjarji, zelenjavarji in vinogradniki, ki si s potnim čelom ogledujejo pomrzle plodiče, skrivenčene liste in počrnele vršičke. Škodo na sadju bodo lahko ocenili šele čez čas, jasno pa je že, da je po vinogradih na Štajerskem in na Dolenjskem pomrznila polovica trsov. »Koliko škode je na zelenjadnicah, na bučah, oljni ogrščici, še preverjamo, je pa zagotovo velika,« opozarja dr. Stanko Kapun iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota.

Bizeljancem pozeba vzela polovico vina

O pozebi vinogradov poročajo z vseh koncev Slovenije. Pozebna karta, ki so jo izdelali na Agenciji RS za okolje za torek zjutraj, 26. aprila, kaže, da se je temperatura spustila pod ničlo na celotnem območju vzhodne Slovenije. V Posavju, Beli krajini in na Bizeljskem so namerili od –2 °C do –3 °C, v severovzhodni Sloveniji, na Štajerskem in v Prekmurju pa še nižje.

Kot nam je povedal vinogradnik Matjaž Jakše iz Kostanjevice na Krki, so močno prizadeti predvsem nižjeležeči vinogradi: »Hkrati ne vemo, koliko škode je povzročil sneg na višjeležečih legah.« Ocenjujejo, da je v povprečju prizadetih do 30 odstotkov trsov. Kar pomeni toliko manj grozdja in seveda vina. Kot kaže, je mraz največ škode povzročil na vinogradih na Bizeljskem, kjer bodo morda ob polovico letine. »Skoraj vsi nižjeležeči vinogradi so pozebli,« nam je povedala vinogradnica Lea Babič. »Problem je tudi v tem, da je letos pomlad prehitevala za 14 dni in so mladice že velike.«

Na Kozjanskem pozebli orehi

Inženir sadjarstva Jože Barbo iz Mirne Peči nam je pojasnil, da so bili v tokratni pozebi najbolj ogroženi prav orehi. »Nekatera druga drevesa, denimo jablane, imajo evolucijsko razvit obrambni mehanizem, zaradi katerega se najprej odprejo osrednji cvetovi, drugi pa postopoma, tako se nekako izognejo pozebi in vselej nekaj ostane. Enako velja za hruško, ki v takih primerih obrodi brez oploditve, plodovi so manjši, pa vendarle. Oreh pa tovrstnega mehanizma nima, zato ga pozeba v občutljivih dneh močno prizadene.«

Prav to se je očitno zgodilo. S Kozjanskega, kjer so orehi tradicionalno zasajeni okoli domačij in v travniških sadovnjakih, poročajo, da so vsi, od prvega do zadnjega, porjaveli, kar pomeni, da je pozeba uničila letošnji pridelek.

Dr. Kapun poudarja, da se je temperatura spustila za ta čas globoko pod ničlo na vseh rodovitnih poljih in kotlinah po Sloveniji: »Problem je v tem, da je bila nizka temperatura prav pri tleh, zato so prizadete poljščine in intenzivni sadovnjaki z nizkimi drevesi.«

Barbo dodaja: »Temperaturo merimo na dveh metrih višine od tal, kar pomeni, da se lahko proti tlom znižuje, v višjih krošnjah pa je višja, razlika je lahko tudi 2 °C, kar pomeni, da so visokodebelni travniški sadovnjaki verjetno precej manj prizadeti.«

Manj bo buč, manj bo olja

Kot poudarja dr. Kapun, končne ocene škode ta trenutek ne morejo dati: »Vsaka številka ali odstotek o pozebni škodi je ta trenutek še ugibanje. Kljub temu vemo, da bo velika.«

Pozeba pride vsakih nekaj let, redkeje kot denimo neurje s točo, toda poljedelci, sadjarji in vinogradniki se je najbolj bojijo, saj prizadene celotna območja, pokrajine, tokrat celotno vzhodno Slovenijo.

»Ne vemo, koliko je škode na bučah oljaricah, na ogrščici, na zelenjadnicah.« Pa vendarle, kaj lahko pričakujemo?

Dr. Stanko Kapun pravi: »Bojim se, da je pozeba v nižjih legah prizadela tretjino pridelka.«