Pozeba vzela sadje, suša pa zelenjavo

Slovenci vse bolj prisegamo na ekološko hrano, se pravi sadje in zelenjavo, meso in mesne izdelke, celo potice so po novem ekološke, prav tako kozmetika in zdravilna zelišča. Vse to potrjuje več kot 70 ekoloških pridelovalcev in predelovalcev ter podjetij, ki jih povezuje skrb za zdravo hrano in zdravo življenje. Predstavili so se na Ekoprazniku na Pogačarjevem trgu v Ljubljani.
Srečali smo kar veliko starih znancev, ki tudi sicer ob sobotah na ljubljanski tržnici ponujajo ekološko pridelano hrano.

Sadjarji tarnajo nad spomladansko pozebo, pridelovalci zelenjave pa nad sušo. Albin Gec z istoimenske ekološke kmetije iz Kopra je potarnal, da je suša precej prizadela oljčne nasade in da slabo kaže z letino. Gec, ki je letos na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju prejel zlato priznanje za eko ekstra deviško oljčno olje, je še povedal, da pozebe pri njih ni bilo, da je sprva dobro kazalo, žal pa ne pomni, kdaj je pri njih nazadnje deževalo.
Nad sadno letino je razočaran tudi Janez Jelčič iz Oklukove Gore pri Sromljah: »Pozeba je pustila hude posledice, ki jih bomo občutili še nekaj časa. Poznalo se bo seveda tudi pri zaslužku, saj smo obrali komaj 10 odstotkov siceršnjih količin jabolk in hrušk.«

Med ekoponudniki je bil tudi tokrat Primož Krišelj z ekološke kmetije pri Šuštarju iz Hotemaž na Gorenjskem, kjer prisegajo na permakulturno kmetovanje. »Posebnih problemov zaradi suše pri našem načinu kmetovanja nismo imeli in tudi pridelki so zelo lepi. Sicer pa imamo široko paleto dejavnosti, le dela je veliko.« Na Ekoprazniku so ponudili pekovske izdelke. V pekarni Nonina špajza iz Tržiča pečejo ekološko pecivo in druge dobrote, razveseljivo pa je, da po teh izdelkih vse več povprašujejo tamkajšnje šole in vrtci. Moko iz ekološke pridelave kupujejo pri bližnjih kmetih, za drugo pa poskrbijo v Nonini špajzi.

Na stojnici Konopljarne Hannah biz smo izvedeli skoraj vse o izdelkih iz konoplje, kjer pohvalijo konopljino olje, ljudje pa vse bolj povprašujejo po konopljinih kapljicah. Želijo si, da bi v zavesti ljudi postala to, kar je nekoč že bila – ekološka, medicinska, prehranska in do ljudi prijazna rastlina.

David Lovrec iz Velenja praži različna semena in plodove. Vse bolj je priljubljena ječmenova kava z želodom Knajp bio. »Želod je s škrobom bogata hrana, saj ga vsebuje približno tretjino,« pravi Lovrec. »Za prehrano je brez posebne priprave neuporaben. Za predelavo želoda v užitno stanje je potrebno namakanje, spiranje ali kuhanje v vodi. S tem izgubimo del rudnin in drugih snovi, ostane pa ves škrob. Želodovo kavo so nekdaj uporabljali za krepitev telesa, proti rahitisu. Zavretek učinkuje razkuževalno, krči tkivo in ustavlja notranje krvavitve. Primeren je tudi za zunanjo uporabo pri glivičnih kožnih boleznih in vnetjih kože ter za grgranje pri vnetjih ustne votline in žrela. Znižuje krvni sladkor, deluje preventivno proti boreliji in uravnava delovanje ščitnice. Ječmen zmanjšuje količino holesterola v krvi ter je bogat z vitaminoma B in E.«

Na Ekoprazniku so predstavili še dosežke triletnega EU projekta EAThink2015 z geslom Jej lokalno, misli globalno. Nastopile so šole, ki sodelujejo v programu Šolski ekovrt, med njimi ljubljanska srednja trgovska šola.