Požar na deponiji ogroža osem otrok

KOČEVJE – »Minulo noč nisem spal, ker se bojim, da se bo ogenj razširil tudi na našo hišo,« pravi 51-letni Ivan Pahulje, ki živi z ženo Ljubico Hudorovac in osmimi otroki le nekaj deset metrov stran od brezna, v katerem gori. To je tik za glavnim kočevskim pokopališčem. Romska družina ima elektriko, nimajo pa ceste in v času, ko na pokopališču zaprejo vodo, ostanejo tudi brez vode. »Od polnoči naprej sem dežural, ker je bil minulo noč res velik ogenj,« pravi Ivan Pahulje. Ognja se boji, ker mu je pred leti zgorela baraka, v kateri so živeli.

Ivan in Ljubica sta poklicala gasilce, ker je neznanec na noč, ko kurimo kresove, zakuril goro smeti, ki so jih desetletja odlagali v brezno. A ni bilo vedno tako, se spomni Ivan Pahulje: »Sem smo prišli, ko sem imel devet let. Takrat je bilo v breznu nekaj smeti, a je bilo videti, da je res globoka jama. Morda ima kakšnih 30 metrov.« Dokler ni bilo uradne deponije odpadkov v Mozlju, se je tudi v to jamo vozilo in odlagalo vse: od oblek, čevljev in različne plastike do štedilnikov in salonitk.

»Vozili so tudi potem, ko je bilo jasno, da ne smejo več,« pravi Ivan in pokaže na kupe smeti v breznu in ob njem. Večinoma to niso stare smeti, ki bi bile že preraščene z rastlinjem. Na določenem delu se celo zdi, kot da je nekdo načrtno odlagal stare obleke. Zdaj je večji del jame ožgan, poleg dima pa se naokoli širi značilen vonj po zažgani plastiki in drugi nesnagi. Veter ta smrad odnese v bližnje vasi: v Cvišlerje, Šalko vas, tudi v središče Kočevja. »Štirimesečnega otroka imam vseskozi v hiši, ker se bojim, da mu bo dim škodil,« razloži Ljubica Hudorovac.

Za praznike so gasili

»Brezno smo začeli gasiti v četrtek ponoči in smo nadaljevali v petek, soboto, nedeljo in spet v torek,« pravi Bojan Kocjan, poveljnik Gasilske zveze Kočevje. Kočevski prostovoljni gasilci so v brezno zlili neverjetne količine vode – okoli 800 kubičnih metrov ali 80.000 litrov. Za to so imeli razpeljanih 450 metrov cevovoda. Če bi to bilo običajno gašenje smetišča, bi potrebovali cisterno ali dve in bi bil ogenj pogašen. V brezno za pokopališčem so zlili vodo iz 160 cistern, pa smeti še vedno gorijo.

V tej gasilski akciji, ki je potekala večinoma med prazniki, je sodelovalo 123 ljudi iz osmih prostovoljnih gasilskih društev. »Vsak dan smo gasili po šest in celo osem ur, in sicer z dvema, tremi cevmi naenkrat, vendar požara nismo pogasili. Problem je v tem, da to, kar je v breznu, pogori, se posede in potem gori naprej,« razloži Kocjan. Razpršili so tudi 130 litrov pene, vendar ni zadušila ognja. Skupno so gasili 538 ur, celotna akcija pa je po gasilskem ceniku ovrednotena na skorajda 11.000 evrov.

Glavni problem je v tem, da nihče ne ve, kako gori v breznu; morda gorijo smeti v debelini dveh metrov ali pa desetkrat več.

Brezna v registru jam ni, kar ni presenetljivo, saj je občina Kočevje največja občina v Sloveniji in posejana s kraškimi pojavi. Žal to pomeni, da ni podatkov, za kakšno brezno gre. Bojan Kocjan ugiba: »Verjetno je nekje v breznu dotok zraka in zato odpadki gorijo.« Dodaja še, da je ta požar posebnost v slovenskem merilu, saj v zadnjih letih ni bilo podobnega primera, da bi goreli odpadki na nelegalni deponiji smeti.

Včeraj zjutraj si je k breznu, ki ima premer kakšnih 15 do 20 metrov, začel utirati pot težak gradbeni stroj. Vladimir Češarek, voznik bagra, je samo za utiranje poti do njega potreboval več kot uro, saj je razbijal kamne, ki so bili na poti. »Očistili bodo obod brezna in na dno nasuli plast čim bolj ilovnate zemlje. Upamo, da bo ogenj s tem zadušilo in bomo lahko potem nadaljevali sanacijo te deponije, ki je nastajala več kot trideset let,« je drugo rešitev predstavil kočevski podžupan Predrag Baković. Ali bodo pri tem uspešni ali ne, bo znano v nekaj dneh.