Zmagovalec letošnjih volitev ne bo mogel prav dolgo proslavljati. V predvolilnem obdobju smo slišali zelo veliko lepih besed in obljub, zdaj pa se bo spopadel z realnostjo. Na eni strani so omejeni proračunski viri, na drugi pa skoraj neomejene potrebe različnih interesnih skupin. Samo v prvem četrtletju letošnjega leta se je državni dolg Slovenije povečal za 2,7 milijarde evrov oziroma 1350 evrov na vsakega prebivalca. Javni dolg Slovenije tako znaša že neverjetnih 28 milijard evrov in še raste, samo za obresti pa na letni ravni namenjamo že 1,1 milijarde evrov oziroma kar desetino proračuna. Zmagovalca volitev čakajo tri prednostne naloge.
Najprej bo moral ugotoviti, kakšna je dejanska proračunska luknja, in ob tem tvegati prvi resen politični glavobol. Več kot očitno trenutni proračun ne drži več vode, saj je tako luknjičast, da pušča na vse strani. Pravzaprav ne mine več dan, ko ne bi kakšen proračunski uporabnik vpil, da mu država ne zagotavlja sredstev, ki bi mu jih po pogodbi morala. Lahko bi rekli, da bo kmalu moral vsem skupaj naliti čistega vina, kaj si kot država lahko privoščimo in česa ne. Druga prioriteta bo črpanje evropskih sredstev. Slovenija je v Bruslju znana po tem, da zelo slabo črpa evropska sredstva, zato obstaja velika nevarnost, da kakšne milijarde evropskih sredstev ali dveh ne bomo mogli počrpati do konca te finančne perspektive, ki se izteče leta 2015. Eden od večjih izzivov je zdravstvo, ki je tik pred zlomom. Ne smemo zanemariti, da je ta za ljudi najpomembnejši resor že dolgih osem mesecev brez operativnega ministra in da je posel vršilke dolžnosti ministrice za zdravstvo v tem obdobju (ne)opravljala kar predsednica vlade osebno.
Nova vlada in koalicija bo že vse od začetka pred izzivom, ali si bo upala ugrizniti v kislo jabolko nujnih strukturnih reform. Slovenija na vseh mednarodnih lestvicah konkurenčnosti pada in se uvršča v družbo najbolj neuglednih evropskih držav, ki se jim investitorji izogibajo. Stranka Mira Cerarja je zagotovo največji fenomen teh volitev. Do zmage je prišla na podlagi velikih pričakovanj ljudi, brez vnaprej znanega konkretnega programa in ekipe. Zato je odgovornost najverjetnejšega mandatarja še toliko večja. Mnogi so v zmagovalca volitev projicirali vse svoje želje in pričakovanja po nujnih spremembah. Če se izkaže, da so kupili mačka v žaklju, bi lahko ta podpora skopnela tako hitro, kot je zrastla. Prve volitve lahko vsakdo dobi z obljubami, vsake naslednje pa le z dejanji.
