Seveda gre za rojstno vas Miška Kranjca Veliko Polano. Do nje boste najlaže prišli, če se boste peljali po avtocesti iz Murske Sobote proti Lendavi, jo zapustili pri izvozu za Turnišče in že po nekaj kilometrih boste na cilju.
Preberimo, kaj je o tem delu sveta in o imenu kraja napisal pisatelj v svojem delu Mladost v močvirju: »Ljudje, ki so tam mimo šli, so rekli svetu, ki je tako raven: POLJANA. Nekdo je zamišljeno prikimal z glavo pa dodal: Velika, da, VELIKA POLJANA. In bog stvarnik si je dejal: Ne, niso nebesa, ni paradiž. Blatno, prazno močvirje je. Ne angeljni, ki še z nebesi niso zadovoljni, ne Adam in Eva, ki jima je bil še paradiž premalo. Poljanski reveži naj žive tu. Znabiti da bodo ti tudi s tem zadovoljni.«
Od pisateljevih časov do danes se je kraj močno spremenil. Danes je lep, urejen, svetel. Ne imenuje se zaman evropska vas štorkelj. Seveda si domačini imena niso nadeli sami, temveč jim ga je dodelila evropska fundacija Euronatur.
Začnimo potep po vasi na trgu, ki ga obdajajo posebni stebri za štorkljina gnezda, trenutno še niso vsa polna. V Veliki in Mali Polani jih je skupaj šest. Skoraj zaletimo se v rojstno hišo pisatelja Miška Kranjca, ki je izjemno lepo urejena in ohranja toplino prave domačije. Videli boste knjige, ki jih je napisal, spoznali njegovo življenje in delo, ugotovili, da je bil tudi slikar, ki je zapustil nekaj zanimivih slik Prekmurja. V stavbi je med svetovnima vojnama izdajal časopis Ljudska pravica. Po vojni je izhajal v Ljubljani in po združitvi z Ljudskim poročevalcem je leta 1959 nastal časnik Delo. Miško Kranjec je pokopan na polanskem pokopališču. Pred šolo, ki nosi njegovo ime, stoji pisateljev doprsni kip, delo kiparja Draga Tršarja.
Copekov mlin
Ostanimo še v vasi, čeprav nas že od daleč vabi črni gozd, ki je največji nasad črne jelše v Evropi. Tu ji pravijo tudi prekmurska smreka. A počasi. Stopimo do župnijske cerkve Srca Jezusovega. Organizator zidave cerkvenega poslopja in župnišča je bil takratni turniški župnik Jožef Sakovič (1874–1930) na Dolnjem Seniku. Cerkev je zgrajena v neoromanskem slogu, blagoslovili so jo leta 1923.
Odpravimo se v Malo Polano. Tu je stara prekmurska domačija, povsem obnovljena, v njej pa deluje Podeželsko razvojno jedro – Pomelaj, zadruga za razvoj podeželja. Od nje se peljete naprej do Copekovega mlina, izjemne kulturne dediščine. Pred dvajsetimi leti sem imel srečo, da me je tja peljal etnolog, novinar in filozof Štefan Smej in mi povedal, kaj vse bo še v njem in okolici. To je edini ohranjeni tovrstni predindustrijski mlin, katerega obnovo je podprla tudi Evropska unija. Tehniški objekt je zaščiten kot zgodovinski spomenik. Stoji na obronku Polanskega loga ob potoku Črnec. Včasih je mlinar v njem mlel pšenico, rž, koruzo, gospodinje pa so potem iz moke pekle kruh, vrtanke, gibanico in drugo kvašeno testo.
Ob mlinu so postavljeni nekateri objekti, kot je koruznjak, ter mlinski kamni in panonska kmečka hiša s pečjo, kjer lahko pečejo domače dobrote. V Turističnoinformacijskem centru se lahko dogovorite, da vam pripravijo posebno pogostitev. Včasih je bilo ob potoku pet mlinov.
Kaj vse skriva Polanski log v ekosistemu? Poleg črne jelše, ki je njegov najbolj znani predstavnik, je v njem našlo zavetje še mnogo drugih predstavnikov rastlinskega in živalskega sveta. Tudi črna štorklja, ki se v nasprotju z belo izogiba ljudem in gnezdi v gozdu. Svoje novo okolje so tu odkrili še divji prašiči. Vse informacije o kraju so dostopne tako na spletu kot v pisarni TIC. Če tam ne bo nikogar, stopite v prvo nadstropje občinske stavbe, kjer vam bodo prijazno pomagali. Vse poti so dostopne z avtomobilom in kolesom, če imate preveč časa, tudi peš.