ZLORABE

Povedal, koliko kriminala je v bankah povzročila Janševa vlada

Objavljeno 08. april 2014 21.34 | Posodobljeno 08. april 2014 21.34 | Piše: Mo. S.

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab slovenskega bančnega sistema je zaslišala Marka Goloba in Dagmar Komar.

Marko Golob.

LJUBLJANA – Na seji preiskovalne komisije državnega zbora (DZ) o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu so kot priče hoteli zaslišati nekdanje vodstvo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Danila Grašiča, Dagmar Komar in Marka Goloba.

Ker prvega danes na zaslišanju ni bilo, so najprej izprašali Goloba, ki je dejal, da je kriminal v bankah povzročil desetino slabih posojil v slovenskih bankah, preostalih 90 odstotkov pa kriminalna gospodarska politika Janševe vlade med letoma 2004 in 2008. To je pojasnil z besedami, da je kreditni portfelj v tem času s 13 zrasel na 33 milijard evrov. »Poleti 2007 je bilo s propadom prvih hipotekarnih bank jasno, da prihaja kriza, v Sloveniji pa smo dali nogo na plin, pospešili kreditiranje in se v zid krize zaleteli s 40-odstotno rastjo kreditov,« je po poročanju Dela povedal Golob.

»Isajlović je vedel, za kaj gre« 

Dodal je, da se boji, da je »del vodstva države, finančnega ministrstva in Banke Slovenije namenoma in zavestno zakockal makroekonomsko stabilnost države za doseganje lastnih političnih interesov«. Pohvalil je stike z nekdanjim finančnim ministrom Francem Križaničem in njegovim svetovalcem Dragom Isajlovićem, s katerim se je srečal večkrat ob primopredaji kapitalskih naložb. »Isajlović je bil tedaj eden od redkih, ki je vedel, za kaj gre,« je povedal Golob.

Člani preiskovalne komisije so ga vpraševali predvsem o NKBM. Povedal je, da je njeni dokapitalizaciji od Pošte Slovenije, Gen energije in Elesa nasprotovala tedanja ministrica za gospodarstvo Darja Radič, vendar pa je AUKN moral ravnati v skladu z navodili vlade, naj banko dokapitalizira s sredstvi, ki jih ima v upravljanju. Po njegovem mnenju bi morali biti v NKBM veseli državnih lastnikov, saj se zaradi navzočnosti državnega kapitala bankam običajno izboljšuje boniteta, vendar ni bilo tako. Ko je denar želelo vplačati eno od teh podjetij, se je poslovalnica NKBM, kjer je želel to storiti, nenadoma zaprla, je povedal.

Komarjeva: Neusklajeni ministri

»Izbrali smo družbe, ki so imele likvidna sredstva in so dobro poslovale,« pa je o trojici izbranih podjetij, ki so morala dokapitalizirati NKBM, povedala prva predsednica uprave AUKN Dagmar Komar. Izbrali so jih sami v AUKN in ne po nareku vlade, je zatrdila. Na vprašanje Pogačnika, zakaj vlada ni sprejela strategije upravljanja, ki jo je pripravil AUKN, je odgovorila, da tega ne ve, ocenjuje pa, da je bila vlada takrat tik pred menjavo in se ni želela ukvarjati s trdim orehom. Dodala je še, da ministri Križanič, Mitja Gaspari in Radičeva med seboj niso bili usklajeni.

Deli s prijatelji