KOČEVJE – Na osnovni šoli Stara Cerkev, nedaleč od Kočevja, je 9. junija lani ogenj v le nekaj urah grozeče pogoltnil kar 11 od 16 učilnic. Takrat se je začela pisati ena bolj neokusnih zgodb na Kočevskem, ki ji ni in ni videti konca. Tako vsaj menijo učitelji, učenci in njihovi starši, ki so že skoraj povsem obupali glede odprtja šole, saj je objekt tako rekoč še vedno v razsulu.
»Ah, kdaj bo ta nova šola!«
Učencem nižjih razredov devetletke so v dneh, ko je s pogorišča še močno zaudarjalo daleč po vasi, nameravali podeliti spričevala dva tedna, preden se je uradno končalo šolsko leto. Ker se šolsko ministrstvo s tem ni strinjalo, so zanje vendarle poiskali nadomestne prostore: učilnice so jim zagotovili v gasilskem domu, krajevni skupnosti, župnišču, kletnih prostorih šole. Skozi ista vrata so bili šolarji primorani stopiti tudi septembra lani, enako pa se je (skupno 81 mlečnozobcem) zgodilo še tudi prvega septembra – letos!
»Ja, tretje leto smo med gasilci. Če bo šlo tako naprej, se bomo kmalu vsi oblekli v uniforme in preganjali sejalce ognja v našem kraju,« je bil zgovoren petošolec, ko je s skupino prijateljev malo pred pol osmo čakal učiteljico, da jih spusti v gasilsko učilnico. »Ah, kdaj bo ta nova šola. Tam bo več prostora, pozimi je bolj toplo, pa vsi prijatelji bomo skupaj,« je zavzdihnila petošolka.
Nejevoljna je tudi ravnateljica Sonja Veber, ki pravi, da prostorske razmere na njihovi šoli mejijo že na kaos: »Preprosto ne najdem drugih besed za to, kar nas je pričakalo letošnji prvi šolski dan. Bili smo razočarani, saj so začeli obnavljati tudi nepogoreli del šole, in sicer 15. julija.« Zato prvi teden v učilnice niso mogli spustiti niti učencev višjih razredov. Učne ure so zapolnili s športnima dnevoma ter tehničnim in kulturnim obiskom Ljubljane in Krškega. »Kaj danes vidim pred seboj? Res je, da so v tem delu uredili dve učilnici, za gospodinjstvo in naravoslovje, a med njima manjkajo vrata. Povrhu pa prostora tudi nista opremljena. Na vrat na nos smo mize in stole zvlekli s podstrešja, table pa poiskali po drugih kočevskih šolah, dali so nam jo tudi gasilci. Vse, da bi pouk stekel kar se da nemoteno,« razlaga Vebrova in pokaže na prve vidne pomanjkljivosti obnovljenih učilnic. V talnih oblogah na več krajih zijajo luknje – po njenem prepričanju takšna tla niso primerna za šolo: »Še je čas, da jih v pogorelem delu nadomestijo z bolj kakovostnimi.«
Bo brez ogrevanja tudi vrtec?
Ravnateljica trdi, da ji ni jasno, kako potekajo dela, saj je s tem nihče ne seznanja. »Tega, ali gre v tem delu stavbe zgolj za vzdrževalna dela ali to, kar počnejo zadnja dva meseca, spada v celovito prenovo šole, ne vem. Bega me tudi, zakaj niso zamenjali oken, vrat in podbojev,« se vpraša zmedena Sonja Veber in razkrije razočaranje nad nespametnim dejanjem občine, ki je naročnik projekta obnove. »Lahko bi namreč počakali do konca tekočega šolskega leta, takšen, vsaj mislim, je bil prvotni načrt, in bi šele po končanih delih na pogorelem delu med počitnicami nemoteno obnovili še nepogoreli del stavbe. Takrat bi res lahko govorili o celoviti, temeljiti in energetsko varčni obnovi celotnega objekta.«
Še večja negotovost se je nad šolo zgrmadila ob pogledu na gradbišče pogorelega dela. Na občini so namreč pogumno vpisali kot možen termin dokončanja obnove upepeljenih učilnic – 1. september 2013! A roko na srce je to bil strel v prazno tudi zaradi poznejših neusklajenih pogledov okrog različice sanacijskih ukrepov, od župana dr. Vladimirja Prebiliča in njegove ekipe ter vodstva šole, svoj lonček je pristavil še občinski svet, ki je sklepal drugače, in trdil, da se župan itak odloča povsem na svojo roko. »Dela so se začela januarja letos, potem so se za tri mesece ustavila. Župan je ob podpisu pogodbe z ministrom Pikalom sredi junija dejal, da bo šola lahko odprta prvega septembra letos, pa znova nič. Zdaj obljublja, da bo to 15. oktobra. To je nemogoče, saj so stene še gole, izvajalec za dobavo opreme je bil izbran šele prejšnji teden, fasade ni. Ko hodim po gradbišču, si mislim, ko bi nam uspelo tam okoli novega leta stopiti v nove učilnice, bo že kar dobro,« meni Vebrova.
Boji se prihajajoče jeseni in zime, saj so iz šole odstranili peč na olje (nadomestila jo bo na pelete), če mraz kmalu pritisne, bo brez ogrevanja ostal tudi vrtec. »Pošteno me je streslo, ko so mi prišli povedat, da bom ostal brez delavnice, ki sem jo imel ob kotlovnici v starem delu stavbe,« se jezi tudi šolski hišnik. V njej bodo naredili zalogovnik za pelete, saj ga od zunaj ne morejo, ker nimajo dovoljenja. Projektanti so očitno pozabili na ta detajl, izvajalec pa je sredi avgusta ubral najkrajšo pot, meni Vebrova. In sklene: »Obnovljena šola bo morda ponujala ličen zunanji videz, a po vsem tem, kar se dogaja, se bojim, da od znotraj ne bo tako.«
»Navedbe ravnateljice v celoti ne držijo,« so zapisali na občini Kočevje. »Sama je vztrajala in bila tudi upoštevana pri želji, da se delno prenovijo prostori v nepogorelem delu šole. Še več, ministrstvo je sprva predlagalo, da bi tudi nepogoreli del obnovili v celoti, vendar pa je ta možnost odpadla po sestanku na ministrstvu, na katerem je bila Sonja Veber, občinska uprava pa ne. Odkar pa se pogovarjamo o delni obnovi nepogorelega dela, je od začetka jasno, da bo to narejeno skupaj s celotno obnovo. A bi ta bila že zdavnaj končana, če bi ministrstvo pravočasno izpolnilo obljubo in zagotovilo denar, to je 1,3 milijona evrov. Februarja je občina izpolnila vse pogoje ministrstva, pogodbo pa smo podpisali šele junija. Čeprav ministrstvo vedno sofinancira zgolj objekte, prizadete v naravnih nesrečah, mi v to nismo privolili. Smo v Kočevju vredni kaj manj? Zato smo se krčevito borili, da bi pridobili denar, občina je primaknila 924 tisočakov, ki nam jih je povrnila zavarovalnica za temeljito, celovito sanacijo šole, ki bo boljša, varnejša in energetsko učinkovitejša. In uspelo nam je. Na to smo ponosni,« so že zapisali v županovem uradu. |
