LJUBLJANA – Mercator, ki je na ravni skupine v prvem četrtletju ustvaril 8,6 milijona evrov izgube, bo moral za dosego zastavljenih ciljev – do konca leta izplavati iz rdečih številk – sprejeti dodatne ukrepe. Sprejem ukrepov v 30 dneh je upravi v torek naložil tudi nadzorni svet.
Balažič molčeč, a prepričan, da bodo izplavali iz rdečih številk
Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič danes na novinarski konferenci v Ljubljani o ukrepih še ni mogel govoriti podrobneje, zagotovil pa je, da jih bodo izvedli ter ob koncu leta obrnili trend in izplavali iz rdečih številk.
Do jeseni jih bodo odpustili do 1000
Balažič je spomnil na doslej izvedene ukrepe v okviru prestrukturiranja Mercatorja. Zatrdil je, da se strategija izvaja, toda rezultati v nekaterih točkah še niso zadovoljivi. V družbi so zadovoljni z optimizacijo in osredotočenostjo na ključne trge, manj pa s profitabilnostjo, kar je posledica padca prometa, ki je neposredno vplival na marže. Izvedli so vrsto stroškovnih ukrepov in na področju obvladovanja stroškov je Mercator boljši od načrtovanega. V prvem četrtletju je Mercator stroške znižal za pet milijonov evrov, do konca leta je predvideno znižanje v višini 20 milijonov evrov.
Tako so denimo s 1. marcem izvedli reorganizacijo celotne skupine, katere rezultat je zmanjšanje števila ravni in direktorjev, vodij in števila zaposlenih. Do jeseni je v načrtu zmanjšanje števila zaposlenih na ravni skupine med 800 in 1000, od tega v Sloveniji okoli 200 v administraciji. »Zmanjšanje števila ljudi v Sloveniji za 200, kot je predvideno, se bo zgodilo do poletja,« je napovedal Balažič.
Za Mercator z 1,1 milijarde evrov dolga je izrednega pomena upravljanje strukture financiranja. Balažič je spomnil na februarski podpis pogodbe z bankami s ciljem priti do dolgoročne strukture financiranja. »Proces refinanciranja poteka po načrtih, računamo, da bomo z bankami v doglednem času prišli do rešitve,« je dejal.
Kot pravi Balažič, je Mercatorju uspelo zaustaviti trend padanja tržnih deležev na vseh trgih, tako da so zdaj tržni deleži stabilni. Število zaposlenih se je konec marca v letni primerjavi znižalo za 658, v režiji za 142.
Potrošniki vse manj zapravljajo
Glede poslovanja skupine Mercator je Balažič izpostavil zaostrovanje makroekonomskih razmer in s tem padec zasebne potrošnje, kar vpliva na poslovanje. »Potrošnik se obnaša vse racionalneje – 60 odstotkov ljudi kupuje cenejše izdelke, več je manjših nakupov, potrošnik ni več lojalen enemu trgovcu,« je pojasnil Balažič.
V Srbiji in BiH rast
Na poslovanje po njegovih pojasnilih dodatno negativno vplivajo slabšanje bonitetne ocene države in slabe gospodarske razmere v regiji, v kateri Mercator deluje. Prihodki od prodaje skupine Mercator so se od januarja do marca znižali za 2,6 odstotka na 658,4 milijona evrov, čista izguba pa je znašala 8,6 milijona evrov. Balažič sicer poudarja, da se rezultati razlikujejo od trga do trga – Mercator tako v Srbiji in BiH beleži rast.
Balažič se ni mogel izogniti vprašanjem v zvezi s prodajo večinskega deleža Mercatorja. Poudaril je, da prodajni postopek, ki je sicer zelo obremenjujoč za družbo, poteka in da je družba pri tem tvorno sodelovala. V družbi si želijo, da bi prišlo do čimprejšnje odločitve glede prodaje, ki bo hitra, dokončna in zavezujoča, saj se bo le tako Mercator znova lahko začel ukvarjati s svojo osnovno dejavnostjo.
Po Balažičevih besedah se je treba zavedati, da potekata dva vzporedna procesa, ki sta izključujoča – prodajni proces in proces reprogramiranja dolgov. »Pri prodaji je refinanciranje eden od pogojev, banke pa čakajo na dokončno odločitev lastnikov,« je dejal.
Proces monetizacije nepremičnin, ki je zaradi zaostrovanja makroekonomske situacije, dragih bančnih virov in poteka prodajnega postopka zamrznjen, je po Balažičevih besedah izrednega pomena za razdolžitev Mercatorja. Projekt bi, kot ocenjuje, utegnil biti ekonomsko smiseln v času, ko se bodo razmere umirile (glede lastništva in glede na makroekonomske razmere).