LONDON, LJUBLJANA – Leta 2009 je v Mehiki izbruhnila epidemija prašičje gripe, ki so ji nato pri Svetovni zdravstveni organizaciji nadeli lepše ime pandemska gripa. Zdravniki so priporočali cepljenje, farmacevti so izdelali cepivo in v ambulantah po Evropi so cepili 40 milijonov ljudi. Največ ljudi je odšlo po odmerek v skandinavskih državah, na Švedskem, denimo, več kot 60 odstotkov prebivalstva, se pravi dobrih pet milijonov ljudi, v Veliki Britaniji se jih je cepilo več kot šest milijonov, v Sloveniji pa le 100.000.
Toda, ko ima vrag mlade, jih ima povsod.
Že leta 2010 so švedski in finski zdravniki opazili, da se je v zelo kratkem času statistično nenavadno povečalo število primerov narkolepsije ali, poenostavljeno, spalne bolezni. Posumili so, da bi jo lahko povzročilo prav cepivo proti prašičji gripi pandemrix farmacevtskega giganta GlaxoSmithKline. Po najnovejših podatkih je v Veliki Britaniji za narkolepsijo zbolelo več kot 100 ljudi, ki pa zdaj od oblasti zahtevajo odškodnino.
Odmerki v milijonih
V prvem valu je novi sev prašičje gripe v Mehiki leta 2009 vzel skoraj 20.000 življenj in se razširil v več kot 70 držav po svetu. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2012 kažejo, da je umrlo okoli 600.000 ljudi, od tega 200.000 otrok.
Šlo je za virus z oznako H1N1, novi sev smrtonosne španske gripe, ki je izbruhnila leta 1918 in v letih po vojni pomorila okoli 20 milijonov ljudi, več kot je bilo žrtev 1. svetovne vojne. Zdravstvene oblasti so opozarjale, da se lahko ponovi zgodba s konca 1. svetovne vojne, zato so pognali kolesje farmacevtske industrije, da je v kratkem obdobju izdelala cepivo proti prašičji gripi – v milijonskih odmerkih. Slovenija je takrat naročila in uvozila 212.000 odmerkov cepiva pandemrix multinacionalke GlaxoSmithKline, plačali smo ga po sedem evrov na enoto ali skupaj 1,5 milijona evrov.
Farmacevtska prevara?
Ker se virus ni zmešal z drugim kot v primeru španske gripe in zato ni postal še močnejši od novega seva H1N1, katastrofe ni bilo. Omenjene številke so sicer šokantne, toda ... ali so tudi skrb vzbujajoče? Zaradi navadne gripe vsako leto prav tako umre več kot pol milijona ljudi, samo v ZDA okoli 40.000, v Sloveniji pa od 20 do 30.
Kritiki tako imenovanega gripnega marketinga in nujnega cepljenja so Svetovni zdravstveni organizaciji in stroki očitali zavajanje, strašenje pred smrtonosnim virusom, ki to ni bil, in namerno sprožanje panike z enim samim ciljem – da bi farmacevti izdelali in prodali čim več cepiva.
Kje je resnica, navadni smrtniki najbrž nikoli ne bomo izvedeli. Toda nekateri dogodki so šli mimo zdrave pameti. Na Nizozemskem so, denimo, uničili kar 18 milijonov odmerkov cepiva. Ker jih niso porabili! Nekatere druge države so ga darovale v Afriko. Po drugi strani je vendarle res, da je bil vzorec obolelih in tudi umrlih pri prašičji gripi drugačen kot pri običajni. Avgusta 2010 so z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) sporočili, da je bilo v sezoni pandemske gripe precej več (relativno) mlajših bolnikov z zelo težko pljučnico, ki jo je povzročil pandemski virus gripe.
Zaspani zahtevajo denar
Toda kot kaže, se zgodba okoli prašičje gripe še ni končala. Kot poroča dnevnik The Guardian, naj bi britanska vlada spremenila mnenje glede varnosti cepiva pandemrix in priznala, da naj bi v redkih primerih lahko povzročilo narkolepsijo.
Urad za delo in socialne zadeve (The Department for Work and Pensions, DWP) je stopil v stik z ljudmi, ki so se cepili in posledično zboleli za narkolepsijo. Gre za približno 100 obolelih, katerih pozive so v preteklosti že zavrnili.
Peter Todd iz podjetja Hodge, Jones and Allen, kjer pripravljajo gradivo za odškodnino, je izjavil, da bi lahko škoda, ki jo je pri posameznikih povzročilo cepivo, dosegla tudi 1,200.000 evrov na osebo. Glavni očitek zdravstvu je, da so cepili tudi mlade in otroke, vključno z obolelimi za astmo, diabetesom in srčnimi obolenji.
Pri agenciji za varovanje zdravja (Health Protection Agency) so pojasnili, da naj bi za narkolepsijo zbolel en človek na 55.000 cepljenih.
Slovenski virolog dr. Tomi Trilar je to razmerje opisal kot redko: »Če jih zboli od tri do pet na 100.000, je bolezen še vedno redka.«
Do zakonsko določene odškodnine, ki znaša dobrih 140.000 evrov, naj bi bili upravičeni vsi prizadeti, ki so bili cepljeni pred 31. avgustom 2010 in pri katerih bodo zdravniki ugotovili vsaj 60-odstotno kronično obolenje.
Nikoli brez stranskih učinkov
V Veliki Britaniji opazujemo zgodbo nemočnih obolelih in močnih advokatov proti vladi. Predstojnik naše infekcijske klinike prof. Franc Strle nam je pojasnil, da gre v primeru cepiva vselej za igro med posledicami stranskih učinkov in pravičnostjo: »Normalno je, da prizadeti prejmejo odškodnino.« In še: »Nikoli ne bomo izumili nobene stvari brez stranskih učinkov.«
Kljub vsemu pa nevarni virusi očitno ne bodo kar tako izumrli. »Trenutno v jugovzhodni Aziji kroži smrtonosna različica virusa ptičje gripe, ki pa se na srečo ne prenaša s človek na človeka, na Arabskem polotoku pa kroži virus, podoben sarsu,« pojasnjuje prof. Strle.
Z IVZ so nam še sporočili, da nimajo podatkov o morebitnih obolelih v Sloveniji za narkolepsijo zaradi cepiva proti prašičji gripi.
