LJUBLJANA – DZ je danes z 52 glasovi za in 33 proti potrdil strategijo upravljanja državnih naložb. Ta navaja seznam premoženja v lasti državnih lastnikov in določa cilje, kako to premoženje upravljati za izboljšanje donosnosti. Vsebuje klasifikacijo naložb, ki je razdelila politiko.
Naložbe, ki jih je 91 in so ocenjene na 11 milijard evrov, so razvrščene v strateške (24 naložb), pomembne (21 naložb) in portfeljske (46 naložb). V strateških bo država zadržala vsaj 50 odstotkov in eno delnico, v pomembnih 25 odstotkov in eno delnico, portfeljske naložbe pa bo upravljavec SDH lahko prodal. DZ bo lahko strategijo čez eno leto strategijo na predlog vlade in SDH revidiral.
Politika strategijo pozdravlja, saj država z njenim sprejemom močno zamuja, ni pa enotna gleda tega, ali je podlaga za privatizacijo ali proti njej, poleg tega nihče ni povsem zadovoljen s klasifikacijo naložb.
Opozicija o političnem kupčkanju
Opozicija je koalicijskim strankam SMC, Desus in SD v njej očitala politično kupčkanje. Kot primer za to so izpostavili naložbo države v Zavarovalnici Triglav, o kateri prav tako ni bilo enotnega mnenja, ali bi jo morala država prodati ali obdržati.
V Desusu so zelo zadovoljni, da sta 28-odstotni delež SDH in 34,47-odstotni delež Zpiza v zavarovalnici opredeljena kot strateška naložba, kar pomeni ohranitev več kot 50-odstotnega deleža, o tem deležu pa bodo znova razpravljali ob sprejemanju zakona, s katerim bodo ustanovili demografski sklad.
V NSi menijo, da to ne bi smela biti strateška naložba države, tudi sicer je po njihovem v strategiji za strateške opredeljenih preveč naložb. Tako bo ta, kot so opozorili, zaustavila privatizacijo, s čimer so se zaradi prevelikega razpršenega lastništva države v posameznih naložbah strinjali v SDS.
V ZL pravijo nasprotno. Menili so, da je to strategija za privatizacijo, za omilitev posledic njenega sprejema pa so k njej predlagali nova dopolnila, da se v strategijo uvrsti in ovrednoti tudi 15 podjetij z že sprejetega seznama privatizacije, da se Abanka Vip in Banka Celje obravnavata kot združena banka ter da se Krka, Gorenje in Petrol opredelijo kot strateške. A tega DZ danes ni podprl.
Korak bližje davčnim blagajnam
So pa v DZ opravili še en korak na poti k predvidenim davčnim blagajnam, ki bi se uvedle z 2. januarjem 2016. V drugem branju predloga zakona o davčnem potrjevanju računov je zavrnil dopolnila opozicije, med drugim o izvzemu plačil s karticami iz sistema davčnih blagajn, podprl pa nekaj koalicijskih dopolnil. DZ bo o podpori zakonu glasoval v sredo.
DZ je splošno razpravo o davčnih blagajnah opravil maja, zato so imeli poslanci danes v drugem branju na mizi predlog zakona, kot ga je dopolnil odbor DZ za finance in vložena dopolnila. Večino so jih pripravili v poslanski skupini SDS, kjer se zavzemajo, da bi se plačila s karticami izvzela iz sistema davčnih blagajn, da bi vlada vsem zavezancem brezplačno zagotovila elektronsko napravo za izdajo računov in brezplačno vzdrževanje opreme, znižali pa bi tudi kazni za pravne osebe.
Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence. Davčne blagajne bodo nadgradile zdajšnji sistem t. i. virtualnih davčnih blagajn, država si od njih obeta od 50 do 100 milijonov izplena.
Nekaj sprememb po prvi obravnavi
Kot je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar, je predlog zakona od prve obravnave v DZ v maju doživel nekaj sprememb. Tako potrjevanje računov ne bo obvezno za dobavitelje v dejavnostih z dobavami vode, elektrike, plina, pare, komunalnih storitev ali telekomunikacijskih storitev, gre namreč za kontinuirano opravljanje dobave blaga in storitev naročniku.
Omogočeno je normalno poslovanje ponudnikom elektronskih storitev, t. i. startupom, kot tudi izvajanje plačil prek sistema paypal in podobnih sistemov, spremenjena je določba glede obveznosti kupca, da vzame račun, in z njo povezana sankcija (matični odbor je kazen omejil na 40 evrov).
V dveletnem prehodnem obdobju, v katerem se lahko zavezanec sam odloči, ali bo uporabljal elektronsko potrjevanje računov ali vezano knjigo računov, ki jo bo naknadno potrdil pri finančni upravi, po njenih besedah ne bo nujno potrebno dokazovanje nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave na določenem območju s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS.
Sistem davčnih blagajn bo poskusno stekel 1. decembra.
Medtem ko so v poslanski skupini SMC prepričani, da bodo davčne blagajne prispevale k zmanjšanju sive ekonomije, pa v poslanskih skupinah SDS in NSi, kjer uvedbi davčnih blagajn nasprotujejo, menijo, da se obseg sive ekonomije ne bo zmanjšal.
