LJUBLJANA – Poslanci bodo danes po odložilnem vetu državnega sveta (DS) znova odločali o zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki naj bi zagotovil preglednejše in učinkovitejše upravljanje državnih naložb, in o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t. i. slabe banke. Pričakovati je, da bo koalicija zakona spet podprla.
Argumenti DS za vnovično odločanje o zakonu o SDH so med drugim, da je holding neprimerna oblika upravljanja državne lastnine, da se ustanavlja brez tehtne analize, da bo vpliv parlamenta in javnosti na upravljanje državne lastnine omejen in da zakon prinaša politično upravljanje. Skrbi jih tudi zadolženost holdinga.
DS o moralnem hazardu
Pri zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank pa DS med drugim ocenjuje, da bi prenos slabih bančnih terjatev na slabo banko povzročil velikanski moralni hazard, da gre za najdražjo rešitev za sanacijo slabih bančnih terjatev, da vlada s tem rešuje zasebne lastnike bank in da bi lahko prišlo do hudega oškodovanja državnega premoženja.
Pričakovati je, da bo koalicijska večina oba zakona, ki ju vlada navaja med petimi trenutnimi prioritetami slovenske ekonomske politike za izhod iz krize, potrdila.
Opozicija je do obeh zakonov zelo kritična. V SD jima močno nasprotujejo, saj v obeh vidijo poskus nenadzorovane privatizacije državnega premoženja in udarec nacionalnim interesom. V PS pa opozarjajo, da sta oba zakona nedodelana in ne temeljita na jasnih izračunih, zato pomenita veliko tveganje.
Grožnja z referendumom ostaja
Četudi bo državni zbor (DZ) oba zakona spet potrdil, pa nad obema visi grožnja z referendumom. Pobudi za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma sta sprožila Sindikat delavcev v energetiki in Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije.
Poslanci bodo obravnavali še predloga novel zakonov o davku na dodano vrednost in o blagovnih rezervah, na klopeh pa imajo še opozicijski predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero ta ne bi več posegal v pravice po pokojninskem zakonu. Zaradi varčevalnega zakona je namreč približno 26.300 upokojencev dobilo nižje pokojnine, znižanje pa je v povprečju znašalo nekaj manj kot 100 evrov.