Krajani občine Ljubno ob Savinji so edini v Sloveniji, najbrž pa tudi v svetu, ki izdelujejo posebne cvetnonedeljske miniature iz naravnega lesa, zimzelenih delov ter barvastih semen, saj so značilne le za ta kraj. Prvo takšno butarico, domačini jih imenujejo potice, je v tamkajšnjo cerkev prinesel Jože Poličnik.
Male izdelke olepšajo z zimzelenim listjem, vrbami, plodovi, spomladanskimi mačicami, bršljanovimi črnimi semeni in podobnim ter izdelke tako kot potico z rozinami potičijo. Je pa čas prinesel spremembe tako v idejah kot v izdelavi, a največji izziv ostajata ročna izdelava in izbira motiva. Na Ljubnem ob Savinji namesto običajnih butaric izdelajo pomanjšana orodja, priprave, hišice, kozolce, splave, sakralne objekte in simbole, glasbila, kmečko-gozdarska orodja in pripomočke za delo na kmetiji. Avtorji si včasih kar pošteno belijo glavo z vprašanjem, kaj izvirnega bi izdelali in prinesli v farno cerkev k blagoslovu. Radi se postavijo pred množico obiskovalcev, snemalcev in fotoreporterjev ter povedo, kako in za koga so izdelali podobe.
Začelo se je, kot rečeno, z Jožetom Poličnikom, ki se je, ker pred oltar ni mogel prinesti največje, najlepše butare, domislil, da bo izdelal najlepšo, najbolj posebno. In tako so njegov zgled postopoma privzeli še drugi. Za nadaljevanje tradicije imajo največje zasluge domači župnik Martin Pušenjak, nekdanja dolgoletna županja Anka Rakun ter zdajšnji župan Franjo Naraločnik, ki so izdelovanje potic podpirali in promovirali kot dragoceno etnografsko zakladnico. Ljubno se s to posebnostjo poteguje tudi za pridobitev statusa etnografske posebnosti v evropskem prostoru. Na letošnji blagoslov cvetnonedeljskih potic so krajani prinesli na ogled številne podobe in skrbno izdelane primerke, med njimi lonec s pokrovko, ročno kosilnico, maketo kokošnjaka, tišlersko orodje, harmonike in kitare, teniški lopar, grebljico in lopar za peko kruha ter ogromen likalnik na žerjavico. Jože Miklavc Star peglezen na žerjavico tokrat le iz lesa in naravnih okraskov
