Za dijake prvih letnikov edine pomorske šole v Sloveniji je novo šolsko leto že skoraj sedem desetletij poseben dogodek. Prestati morajo Neptunov pomorski krst, ki simbolizira začetek njihove življenjske poti pomorščakov.
Brez neužitnih napitkov
Včasih je bil ta bolj strog in krut, danes pa je prvošolcem z marsičim neprijetnim prizaneseno. A vseeno jih na koncu še vedno krstijo tako, da jih pomečejo v morje. Prireditev pomorskega krsta je skozi desetletja in ob zavzetem utrjevanju tradicije, ki je v rokah srednje pomorske šole, prerasla v edinstveni šolski, a tudi piranski turistični dogodek. Spremljajo ga starši dijakov nove generacije, šolarji višjih letnikov, domačini in turisti, prireditev pa tako vsako leto potrjuje našo povezanost z morjem.
Obred so v tem času dograjevali, a vedno je vključeval in ohranjal značilnosti podobnih mornarskih krstov po svetu, še zlasti tistega, ki so ga deležni pomorščaki po prvi plovbi čez ekvator. Včasih so se morali novinci odžejati z napitkom iz mleka in morske vode ter prenašati še katere druge šikane. Na starojugoslovanskih ladjah so po prvi svetovni vojni zelence krstili s polivanjem z morsko vodo in včasih so morali popiti mešanico žganja, ruma ali viskija, popra, kisa, soli … Po drugi svetovni vojni so se morali na ladjah Splošne plovbe po Neptunovem ukazu plaziti pod ladijsko preprogo, ladijski »zdravnik« in »zobozdravnik« sta jih zdravila z mazutom in na koncu so dobili novo ime ter krstni list.
Končali so v morju
Seveda je danes krst mnogo manj boleč. Tudi letošnji, ki je bil že 69., se je tradicionalno začel z oblikovanjem povorke pred šolo v Fizinah nad Bernardinom. V njej so imeli dijaki različne simbolne vloge, za katere so se ustrezno našemili. Novinci so bili oblečeni v vreče iz žakljevine in so sklonjenih glav igrali vlogo ponižnih sužnjev, ki na ramenih vlečejo dolgo in debelo ladijsko vrv ter na nosilih nosijo boga Neptuna. Nadzorovali so jih gusarji, dijaki višjih letnikov, ki so vodili povorko in jim strogo ukazovali: »Stoj! Tuli! Žvižgaj! Vstani! Glavo dol!« Ukaze so morali sužnji seveda brez omahovanja izpolnjevati. V ospredju pisane povorke je bil Neptun na prestolu, v njej pa so sodelovali še vojaki s helebardami in tudi morska deklica, ki jo ponazarja Pirančanka Zora Mužinić. Ta že vrsto let prizadevno in nadvse domiselno vodi veličastno prireditev, na kateri lahko tako zeleni bodoči pomorci kot obiskovalci začutijo našo tradicijo.
Sprevod je izpred šole krenil na bližnji pomol na Bernardinu, nato pa, kot se za pomorščake spodobi, z barkami do piranskega pomola, kjer je pritegnil pozornost turistov in domačinov. V Piranu je povorka tradicionalno in bučno obkrožila Tartinijev trg, se napotila do tamkajšnjega svetilnika in nazaj ter končala na ploščadi na kopališču pred hotelom Piran. Tam sta zelence pozdravila ravnatelj piranske gimnazije, elektro in pomorske šole Borut Butinar in podžupanja občine Meira Hot, sledila je prisega večne zvestobe bogu vseh oceanov Neptunu. Na koncu so, seveda ob zaskrbljenosti marsikatere mame, drugega za drugim spektakularno vrgli v morje.
Vseh niso mogli sprejeti
Ravnatelj Borut Butinar je povedal, da na šoli letos prvič niso mogli sprejeti vseh kandidatov, ki so se prijavili. Vpisali so 32 bodočih pomorščakov in 32 elektrotehnikov in povsem napolnili dva razreda. Ocenjujejo, da na trgu dela povpraševanje po kadrih na področju plovne tehnike raste in da se dijakom za zaposlitev ni bati. V prvem letniku pomorcev je letos tudi šest deklet.
