Astronavti, ki so imeli priložnost iz vesolja videti naš planet, se vračajo spremenjeni. Dokončen uvid, da je tale prikupna modra krogla sredi prostranstev vesolja naš edini dom, korenito predrugači njihov odnos do okolja in lastne eksistence. Za marsikoga je to spoznanje celo premočno, prevzame nadzor nad njihovim življenjem in spodbuja vnovično postavitev vrednot in sidrišč osebnosti. K sreči večina v kratkem ne bo imela priložnosti doživeti česa podobnega. Naš odnos do zunanjega in notranjega sveta bo ostal varno ploščat kot zaslon televizije. Vzpostavili smo ureditev, ki nas ščiti pred nami samimi, in hkrati svojemu biološkemu značaju dovolili, da se pod nadzorovanimi pogoji razživi in razcveti.
V ta namen smo izumili šport in mamila in pornografijo. Težava tega obvladljivega sveta, katerega namen je zagotoviti dolgotrajen obstoj posameznika, pa naj si bo večno bolna eksistenca, je predpostavka, da so viri neomejeni. Življenje, ki nam je podarjeno, vrednotimo po uspehu, ta pa se vrednoti po količini denarja, ki nam ga uspe nakupčkati. In kaj je pot do sreče? Uradna verzija je sila preprosta – pridobi ustrezno izobrazbo, bogato plačano službo, zdravstveno zavarovanje, poskrbi, da boš lep in moden, kupi si največji avtomobil, najdi prsato ženo in ji podari drage čevlje, prijateljuj z zvezdniki in imenitneži ter uživaj v najbolj kakovostni hrani in pijači. Všeč ti morajo biti glasba na radiu in oddaje na televiziji. Nobenih trenj, nobenih mnenj in, predvsem, nobenega občutka odgovornosti za lastna dejanja. Uspešen in srečen človek lahko v vsakem trenutku postane samski. Obdaja se z ljudmi, ki mu prišepetavajo, da je veličasten in nesmrten. In nekaterim to res uspe, prav vse našteto odkljukajo in si vsako jutro pomežiknejo v ogledalu med ščetkanjem. Preostali pa poskušamo in smo malo manj srečni. Tisti, ki jih neuspeh ne potolče in bi radi poskusili znova, lahko kupijo revije in v njih preberejo, kaj spremeniti, da bodo prišli na zeleno vejo. Obstaja pa tudi tretja pot, na katero lahko stopimo kadar koli. Edino pravilo je, da odslej v naših dejanjih tisto, kar je prav, vsakič premaga tisto, kar je fajn.
