Pokojnine bodo v prihodnjih letih zmanjševali v najmanj 14 evropskih državah, kažejo analize, ki so jih pripravili v Mednarodni organizaciji dela (ILO). Številni ekonomisti opozarjajo, da tudi slovenski pokojninski model pri razmerju, ko le še 1,3 delovno aktivnega državljana skrbi za enega upokojenca, ne bo več dolgo vzdržen. Pri povprečni plači, ki znaša le dobrih tisoč evrov neto, in povprečni pokojnini 580 evrov je očitno, da postaja slovenska družba čedalje siromašnejša.
Za nami Italija, Grčija
in Portugalska
Interese slovenske armade upokojencev, ki šteje več kot 600.000 duš, na političnem prizorišču zastopa stranka Desus, brez katere že nekaj časa ni mogoče sestaviti vlade. Starejši ljudje v družbi, v kateri je volilna udeležba iz leta v leto manjša, najbolj vestno hodijo na volišča, glasov za stranko, ki se predstavlja kot zagrizena zagovornica pravic upokojencev, pa je vsako leto več. V državi, kjer je otrok manj kot starejših, od katerih jih kar 60 odstotkov prejema manj kot 622 evrov pokojnine na mesec, to seveda ni presenetljivo. Če upoštevamo še dejstvo, da mnogo upokojencev pomaga svojim otrokom in vnukom, saj je precej nezaposlenih ali imajo nizke prejemke, je hitro jasno, zakaj se politiki tako izogibajo posegov v pokojnine.
Starejšim ne v Sloveniji ne drugod po svetu ni lahko. Zadnja mednarodna raziskava, ki kaže, katere države so bolj prijazne do ljudi v tretjem življenjskem obdobju in katere manj, Slovenijo kljub vsemu uvršča v zgornjo tretjino. Izmed 96 so jo uvrstili na 29. mesto. Kar deset mest za nami je na primer naša soseda Italija, prav tako Portugalska in Grčija. Sicer so nas pri organizaciji HelpAge International, ki lestvico sestavlja, uvrstili med 20 vzhodnoevropskih držav, med katerimi smo na četrtem mestu, pred nami so le Estonija, Češka in Gruzija.
Evropa skrbi za starejše
Do starejših je najbolj prijazna država na svetu Norveška, sledita ji Švedska in Švica (lani je bil vrstni red na vrhu zamenjan). Evropa očitno dobro skrbi za svoje prebivalce, starejše od 65 let, saj je med prvo deseterico večina evropskih držav. Kanada je na četrtem mestu, zadnja tri v elitnem klubu pa pripadajo ZDA, Japonski in Novi Zelandiji. Najslabše se godi starejšim v Afganistanu, ne prav veliko bolje pa prebivalcem Pakistana, Tanzanije, Malavija, Gaze in Mozambika, ki so na dnu lestvice.
Merila, po katerih nevladna organizacija HelpAge International sestavlja lestvico, so naslednja: varnost prihodkov, zdravstvena oskrba, zagotavljanje ugodnega okolja za starejše ter kakovost življenja. Glede na podatke, ki so jih imeli na voljo sestavljavci, je Slovenija najuspešnejša pri zagotavljanju ugodnega okolja za starejše, saj je na visokem sedmem mestu, a tudi po varnosti prihodkov, kamor štejejo pokojnine, se uvršča na 23. mesto. Dobrih 95 odstotkov prebivalcev, starejših od 65, prejema neko obliko pokojnine, samo devet odstotkov ljudi nad 60 let pa ima prihodek, nižji od polovice povprečnega prihodka v državi.
Hrvaška in Črna gora
pred Srbijo
In kako so se na lestvici uvrstile države nekdanje Jugoslavije? Za Bosno in Hercegovino ter Makedonijo ni podatkov, Hrvaška je na 67. mestu, stopnico nižje je Črna gora, Srbija je 78.
Število starejših se bo po napovedih demografskih strokovnjakov hitro povečevalo. Tudi zato, ker se pričakovana življenjska doba v svetu daljša. Trenutno je na našem planetu okoli 868 milijonov ljudi, starejših od 60 let, kar pomeni skoraj 12 odstotkov svetovnega prebivalstva. Izračuni kažejo, da bo 2050. na svetu že petina ljudi, starejših od 60, v nekaterih državah vzhodne Evrope pa bo delež še višji. Med njimi je tudi Slovenija, ki naj bi imela tedaj že približno tretjino starejših.
Odrinjeni na rob družbe
Kakšen je položaj starejših ljudi pri nas glede na indeks, smo povprašali predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije Matejo Kožuh Novak. »Slovenija je v tem izračunu za tremi vzhodnoevropskimi državami in za vrsto južnoameriških. V nekaj letih smo padli za devet mest in ta indeks bo ob politiki povečevanja razlik med prebivalstvom še padal. Da je v Sloveniji 95 odstotkov ljudi, ki prejemajo pokojnine (tu imamo najboljši rating), je rezultat socializma. Čez nekaj let bo ta pokazatelj čisto drugačen. Najslabši smo pri odstotku starejših od 60 let, ki so še zaposleni – da je ta majhen, je poskrbela slovenska kapitalsko-politična elita. Piše zakone, po katerih morate delati dlje, vojni dobičkarji odpuščajo delavce po 50. letu, njihovi sluge politiki pa pišejo zakone, ki upokojencem onemogočajo plačano delo. Za izračun indeksa za leto 2014 so vzeli stopnjo revščine v Sloveniji v višini osem odstotkov. Kdaj je že bilo to? Kar 60 odstotkov upokojencev živi na robu revščine. Nacionalne strategije o razvoju dolgožive družbe nimamo, čeprav na to opozarjamo že vsaj pet let. Počutimo se odrinjene na rob družbe, ki ne priznava ne našega preteklega ne sedanjega dela, ki premalo podpira samopomočne organizacije starejših in dobesedno onemogoča plačano delo po upokojitvi. Slaboumna slovenska politika je starejše prisilila, da se povezujemo s stranko Desus, saj nas vse druge odklanjajo, ne priznavajo stisk starejših, niso pripravljene prisluhniti našim pogledom in argumentom, še v medijih pogosto doživljamo diskriminacijo. Pokojnine, za katere smo vplačevali v povprečju 37 let, vodilni slovenski politiki ocenjujejo kot socialne dajatve, v resnici pa gre za vplačano pravico,« je kritična Mateja Kožuh Novak.
Slovenci zadovoljni z življenjem
Več kot dve tretjini Slovencev, starejših od 50 let, ki so sodelovali v raziskavi o staranju v Sloveniji Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, je zadovoljnih s svojim življenjem. To je v nasprotju s pričakovanim rezultatom, so pred dnevi povedali na predstavitvi raziskave v sklopu Festivala za tretje življenjsko obdobje. Nezadovoljni so približno trije odstotki.
Več starejših kot otrok
V Sloveniji že danes živi več starejših (360.850) kot otrok (301.050), v prihodnjih letih pa se bo njihovo število le še povečevalo. Projekcije kažejo, da bo leta 2020 vsak peti prebivalec starejši od 65 let, 2045. pa že vsak tretji. Ob takšnih smernicah bo 2061. le še dobra desetina otrok in tretjina starejših. Starostnikov, sem štejejo tisti nad 80 let, je danes v Sloveniji nekaj več kot 90.000, takrat pa jih bo kar petkrat več – 450.000. V Sloveniji največ mlajših od 15 let živi na Gorenjskem (15,5 odstotka), najstarejše pa je prebivalstvo v zasavski in goriški regiji, kjer je po 18,6 odstotka ljudi starejših od 65 let.
