LJUBLJANA – V boju z ledenim oklepom, v katerega je bila zadnji teden vklenjena večina Slovenije, so pravi junaki vsi tisti, ki vse dni, včasih tudi brez spanja, na terenu pomagajo ljudem. V prvih bojnih vrstah so nedvomno gasilci (poklicni in prostovoljni), predstavniki civilne zaščite, pa tudi policisti, vojaki, električarji in vsi ljudje dobre volje. Znano pa je tudi, da so plačila za takšna reševanja praviloma nizka, nekateri prostovoljni gasilci, ki na terenu tvegajo svoje življenje, imajo zaradi tega, ker pomagajo drugim, nemalokrat težave z delodajalci na delovnem mestu, denar za tiste, ki nesebično pomagajo v trenutkih katastrof, pa se v državnem proračunu iz leta v leto težje najde ...
Kako neposredno pomagajo poslanci
In kaj v teh dneh počnejo naši izvoljeni predstavniki ljudstva? Kje je njihov konkretni prispevek državljanom in državljankam v teh težavnih dneh? Iz vrst politikov je sicer slišati posamezne izjave o pogumu in solidarnosti, pa čestitke in zahvale vsem tistim, ki skrbijo in so skrbeli za v žledu ujete in odrezane od sveta. Pa je to dovolj?
Zato smo že sredi tedna na vse poslanske skupine naslovili nekaj preprostih vprašanj, in sicer, kaj konkretno so izvoljeni predstavniki ljudstva (posamezno ali kot poslanska skupina) sami storili za pomoč ljudem v stiski in kaj so pripravljeni storiti za tiste, ki zadnje dni na terenu rešujejo življenja.
Konkretno veliko velikih besed
Nekaj odgovorov smo prejeli. Kljub poudarku, da nas zanimajo povsem konkretne akcije, dejanja in ideje, pa so prejeti odgovori – tipično politični. Veliko velikih besed in malo konkretnih dejanj. Za boljšo predstavo objavljamo prejete odgovore skorajda v celoti.
Poslanske skupine smo vprašali: Ali je za izvoljene predstavnike ljudstva dovolj, da požrtvovalnost drugih (in manj plačanih) javno odobravajo, pohvalijo, se jim zahvalijo in podobno? Kaj konkretno so – posamezno ali kot poslanska skupina – pripravljeni storiti za tiste, ki zadnje dni na terenu rešujejo življenja in ne sestankujejo na toplem? Ideje, predlogi, konkretne akcije, finančna pomoč? Kaj od tega so poslanke in poslanci storili, kaj bodo še konkretno storili in s tem pomagali ljudem v stiski kot tudi tistim, ki na terenu nesebično pomagajo? |
Iz PS in Desusa nič
In še nekaj: iz Pozitivne Slovenije (PS) in iz Desusa na naša vprašanja odgovorov nismo prejeli. Se pa, kot smo te dni zasledili v izjavah za STA, v PS zavzemajo za dopolnitev zakonodaje, ki bo omogočila neomejen angažma prostovoljnih gasilcev, v Desusu pa poudarjajo, da mora biti v tem trenutku prioriteta vlade zagotovitev varnosti prebivalcev in vseh, ki sodelujejo pri odpravljanju posledic na terenu, pa tudi čimprejšnja zagotovitev električne energije.
Ob pogledu na spletno stran stranke Desus ne bi imeli občutka, da je Slovenijo v zadnjem tednu dni prizadela najhujša naravna katastrofa v zadnjih desetletjih, saj o tem ni zapisana – niti beseda.
SD pri licitaciji idej, kaj bi bilo treba narediti in kaj vse je narobe, ne bo sodeloval
Pa poglejmo, kako se odzivajo v drugih strankah: vodja poslanske skupine SD Matjaž Han odgovarja: »Do vseh, ki jih je žledolomska katastrofa prizadela ter do vseh tistih, ki se dneve in noči trudijo sanirati nastalo stanje, bi bilo skrajno neodgovorno, da bi si politika lahko privoščila licitacijo velikopoteznih idej o tem, kaj bi bilo treba narediti in kaj vse je narobe. Pri tem Socialni demokrati ne bomo sodelovali. Velike razsežnosti katastrofe, ki smo ji zadnje dni priča po vsej Sloveniji, kažejo na to, da bo odpravljanje posledic terjalo obsežen večletni sanacijski načrt, ki mora biti pripravljen na strokovnih ocenah in realnih možnosti in ne na podlagi instantnih zamisli politikov. Menimo, da dogodki od nas zahtevajo resno in realno delovanje v pripravi ukrepov, da se situacija čim prej stabilizira. Socialni demokrati s pristojnimi ministrstvi že sodelujemo pri oblikovanju rešitev in pričakujemo, da podpora tem ne bo stvar političnega prestiža, temveč solidarnosti, ki so jo te dni v največji meri pokazali državljani in državljanke.«
O konkretnih dejanjih izvoljenih članov SD žal niti besede ...
DL: Ministra na terenu in s predlogom dopolnila k zakonu o gozdovih
V Državljanski listi (DL) ugotavljajo, da je žledolom že pred dnevi po prvih ocenah prizadel približno 500.000 hektarov gozdov, kar je blizu polovice celotnih gozdnih površin Slovenije, in da bo sanacija gozdnih površin trajala nekaj let. »Država mora lastnikom gozdov pri sanacijskih posegih pomagati v največji možni meri in v vseh možnih in razpoložljivih oblikah. Ena od teh je zagotovo tudi zmanjšanje administrativnih postopkov in opravil za lastnike gozdov pri izvajanju sanacijskih posegov na najmanjši možni obseg.«
V poslanski skupini DL so napovedali predlog dopolnila k zakonu o gozdovih, da do izvedbe vseh sanacijskih ukrepov v gozdovih oziroma najmanj naslednja tri leta za prevoz gozdnih lesnih sortimentov prevoznice ne bodo potrebne. Sta pa oba ministra vlade iz vrst DL »vseskozi ali na terenu ali aktivna v koordinaciji organov v sestavi ministrstev. Tako je Samo Omerzel, minister za infrastrukturo in prostor, z vladno delegacijo obiskal najbolj prizadeta območja in skupaj z drugimi državnimi organi sestavlja prioritete sanacije nastale škode in išče dodatne oblike pomoči potrebnim. Enako velja za predsednika DL in ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta. Policija skupaj s poklicnimi in prostovoljnimi gasilskimi društvi tvorno sodeluje pri reševanju infrastrukturnih težav na terenu.«
SDS: Poslanci pomagajo po svojih močeh
Iz stranke SDS so odgovorili, da je poslanec SDS Robert Hrovat skupaj s celotno poslansko skupino SDS takoj ob predstavitvi predloga proračuna opozoril na nedopustne posege v sistem zaščite in reševanja, saj je vlada Alenke Bratušek v predlogu proračuna za leto 2014 predvidela natanko 0 evrov za sofinanciranje nabave gasilske zaščitne in reševalne opreme. Zaradi, kot je tedaj dejal, neresnega znižanja sredstev za gasilce in preostale reševalce, je poslanska skupina SDS vložila amandma, s katerim se sistemu zaščite in reševanja vračajo trije (3) milijoni evrov. V okviru proračunske seje je bil 15. novembra 2013 omenjeni amandma tudi sprejet, in to kljub prvotnemu nasprotovanju koalicije. »V teh dneh se vztrajanje poslank in poslancev SDS pri omenjenem stališču ter vračilu sredstev v proračunu za sistem zaščite in reševanje kaže kot izjemno dragoceno,« so sporočili iz poslanske skupine.
Vse lepo in prav, lahko dodamo k zapisanemu. Kaj pa je s konkretnimi dejanji tukaj in zdaj? Poslanci »vsak v svojem okolju po svojih močeh pomagajo prizadetim. Seveda pa se trud, ki ga številni prostovoljci, gasilci, pripadniki SV, zaposleni v energetskih podjetjih in vsi drugi vlagajo v odpravo posledic, z denarjem ne da nikoli poplačati,« odgovarjajo v poslanski skupini SDS.
Izvršilni odbor stranke na seji je izrekel priznanje vsem gasilcem in pripadnikom sistema zaščite in reševanja, ki se borijo z ledeno ujmo, vlado pa pozval, da se čim prej sestane na izredni seji, natančno oceni razmere in uskladi ukrepe za odpravo posledic ujme. Poleg tega poziva vlado, naj ob naravni nesreči državljankam in državljanom zagotovi vso razpoložljivo tehnično podporo.
Kot smo poročali, je država iz rezervnega sklada za nujno sanacijo ujme, ki je prizadela Slovenijo, namenila dobrih 317.000 evrov. Znižanje cen goriva edina rešitev v kratkem času Je pa vlada kot prvi ukrep zaradi olajšanja odprave posledic vremenske ujme s snegom in žledom na dopisni seji v sredo znižala trošarino za dizelsko gorivo za pogon, zaradi česar se je to tudi pocenilo za 3,6 centa na 1,326 evrov na liter. Premierka Bratuškova je v četrtkovi oddaji Tarča na nacionalni televiziji na vprašanje, ali je bilo znižanje cen dizelskega goriva edini primeren ukrep v tem trenutku, dejala, da je bila v tako kratkem času to edina rešitev. Ministra Čuferja je vlada pooblastila za pogovore z Evropsko investicijsko banko in Razvojno banko Sveta Evrope o možnosti financiranja ukrepov za odpravo posledic razdejanja, ki sta ga v teh dneh v državi povzročila sneg in žled. Pomoč državljanov in državljank Po drugi plati pa državljani in državljanke prek SMS-sporočil zbirajo donacije za gasilce, vsem, ki pomagajo ljudem v težavah, v teh dneh posamezniki ponujajo brezplačne tople obroke in tudi druge storitve, medtem ko se pojavljajo posamezne pobude ljudi, ki so v svoja domovanja sprejeli tiste, ki v svojih domovih zaradi katastrofe ne morejo živeti. Gasilci, civilna zaščita, vojaki in številni drugi so junaki minulega tedna Pri odpravi posledic ujme je od petka, 31. januarja, do četrtka, denimo skupno sodelovalo okoli 30.000 gasilcev s 4780 gasilskimi vozili. Poleg gasilcev je vsakodnevno na terenu več sto predstavnikov civilne zaščite, vojakov (le v petek jih je bilo na terenu največ doslej, 700), delavcev gospodarskih družb (predvsem elektroenergetskih podjetij in telekomunikacijskih podjetij), javnih komunalnih služb in aktivistov nevladnih organizacij. Seveda pa je k temu treba prišteti še pomoč državljanov, ki so na lastno pest priskočili na pomoč sosedom, sorodnikom in drugim ljudem v stiski. |
Premierka Alenka Bratušek je v družbi ministra za obrambo Romana Jakiča obiskala nekatere prizadete predele države, na Primorskem se jima je pri ogledu škode v ponedeljek pridružil še minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Premierka, Jakič in finančni minister Uroš Čufer so se v četrtek seznanili tudi s posledicami ujme na Zaplani. Škodo v gozdovih si je ogledal tudi minister Dejan Židan. Torej, ogledi terenov, fotografiranje, seznanjanje s situacijo – kaj več pa o (terenskih) aktivnostih oblastnikov nismo slišali. Smo kaj preslišali?V NSi bi zbirali sredstva poslancev, začeli pa še niso
V Novi Sloveniji (NSi) pravijo, da z zaskrbljenostjo gledajo na škodo, ki jo je povzročila vremenska ujma. Posebej izpostavljajo požrtvovalnost (prostovoljnih) gasilcev in civilne zaščite, ki so ljudem nemudoma priskočili na pomoč.
»Takšne razmere so ponovno pokazale na dragocenost, ki jo v Sloveniji predstavljajo prostovoljni gasilci, zato jim je treba izreči vse pohvale in omogočiti njihovo delovanje. V tem kontekstu naj spomnimo tudi na novelo zakona o nepremičninah, ki jo je stranka NSi vložila pred slabim mesecem dni, kjer predlagamo, da se gasilski domovi v lasti gasilskih organizacij ne obdavčijo in se s tem gasilcem nekako pokaže, da imajo poseben status oz. da država ceni njihovo prostovoljno delo.«
Vlado tudi pozivajo, da prizadete v tej ujmi davčno razbremenijo (katastrski dohodek, davek na nepremičnine ipd.), saj so poleg njih samih škodo utrpele tudi njihove nepremičnine, kar je treba upoštevati. Vlada bi morala v okviru svojih pristojnosti lastnike nepremičnin (zlasti kmete in lastnike gozdov) v takšnih izrednih razmerah tudi razbremeniti birokracije (npr. začasna ukinitev prevoznic za les) in na ta način pomagati pri sanaciji škode.
Na naravne nesreče se je v vsakem primeru težko ustrezno oz. zadovoljivo pripraviti, zato je pomembno mednarodno sodelovanje. V primeru medsebojne pomoči med članicami EU ob naravnih katastrofah, bi zato – kljub že obstoječemu sodelovanju – veljalo razmisliti o podobnem solidarnostnem mehanizmu, kot je bil nedavno vzpostavljen za reševanje bank (ESM). V NSi podpirajo tudi predlog zbiranja sredstev za prizadete v tej zimski ujmi in ob tem navajajo primer zbiranja sredstev v primeru zadnjih velikih poplav. »Takrat so konkretno poslanci NSi dali pobudo državnemu zboru in del svojih mesečnih prejemkov nakazali za tiste, ki so v popravah utrpeli škodo.«
In kaj lahko iz zbranih odgovorov zapišemo za zaključek? Razen zahval vsem reševalcem na terenu smo prejeli bore malo konkretnih odgovorov o konkretnih akcijah od ljudstva izvoljenih poslank ali poslancev.
