LJUBLJANA, STRASBOURG – Nekdanji poslanec Andrej Magajna bo zdaj, kot nam je sam povedal, prav gotovo sprožil nekatere za našo domnevno pravno državo, blago rečeno, neprijetne postopke. Poleg drugega bo, obljublja, vsekakor vložil – to bo konec koncev njegov povsem logični oziroma predvidljivi odziv na oprostilno sodbo – odškodninsko tožbo proti državi in nekaterim njenim organom. Jasno, če se bo naša država še naprej samopašno sprenevedala, kot se je po njegovem prepričanju že zadnjih šest let, bo najbrž primoran iskati pravico vse do evropskega sodišča v Strasbourgu.
Spomnimo se: številni kriminalisti in policisti so na podlagi odredb okrožnih sodišč novembra 2010 opravili 21 sočasnih hišnih preiskav na območjih kar sedmih slovenskih policijskih uprav, v Ljubljani, Krškem, Mariboru, Celju, Kranju, Kopru in Slovenj Gradcu. Takšna slovenska preiskava naj bi bila resda le posledica večmesečne mednarodne kriminalistične preiskave in obvestil, s katerimi so slovensko policijo iz Luksemburga že veliko prej opozorili na domnevne zlorabe lastnikov internetnih naslovov v Sloveniji: na kazniva dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, ki vključuje tudi mladoletne osebe. Potem ko naj bi naša policija tudi v hišni preiskavi pri Magajni odkrila zadostno potrditev za svoje sume (za to, da je res šlo za nezakonito posest in posredovanje otroške pornografije!) in je nekdanji poslanec že postal ključni grešni kozel v najslabšem pomenu te besedne zveze, so ga julija 2011 le še kazensko ovadili. Kljub temu da je ves čas trdil in dokazoval, da sporni posnetki niso in ne morejo biti iz njegovega računalnika. Fotografije »mladoletnega (?!) dekleta zgoraj brez«, ki so jo policisti pri njem še najbolj zavzeto iskali, pravzaprav, točno, niti niso našli.
Izstop, izjave in potem preiskava Andrej Magajna, predsednik Krščanskih socialistov Slovenije-Krekovih socialistov (KSS), je leta 2008 prišel v državni zbor kot nadomestni poslanec poslanske skupine SD (v poslanski klopi je nasledil novega finanč- nega ministra dr. Franca Križaniča). Različne zadrege in težave pa so se mu začele dogajati, ko je izstopil iz te poslanske skupine in začel javno pojasnjevati, da reforme, ki jih predlaga Pahorjeva vlada, pomenijo velik odklon od deklariranih socialdemokratskih prizadevanj, ter da si premier, zdajšnji predsednik države Borut Pahor, res ne želi pri volivcih nepriljubljenega kadrovskega cunamija na RTV Slovenija, da pa zagovarja elegantnejše, prikrite kadrovske posege. Nazadnje je celo opozarjal, da se po njegovem prepričanju premier Pahor le pretvarja, da ni vedel, kaj vse je počela vodja njegovega kabineta Simona Dimic. V tedanji vladni koaliciji, kajpak, niso bili navdušeni nad takšnimi Magajnovimi izjavami. No, 3. novembra 2010, ob približno 6. uri zjutraj, se je v hiši, kjer je Magajna prebival s še štirimi člani svoje družine in dvema podnajemnikoma, začela medijsko zelo odmevna policijska preiskava. Zakaj? Ker naj bi nekdo z internetnega priključka, ki je bil v njegovi hiši prijavljen na njegovo ime, nezakonito dostopal do pornografskih datotek. |
In kakšen je (za zdaj) epilog? Kazenski postopek zoper Magajno – državo je zastopal državni tožilec Darko Novak, ki bi moral med sojenjem dokazati, da je nekdanji poslanec res posedoval pornografske fotografije, na katerih naj bi bile tudi mladoletne osebe – se je 2. marca končal s pravnomočno oprostilno sodbo.
Molk tožilca in izgubljeni dokazi
Ne samo da policija in tožilstvo nazadnje sploh nista predložila nobenih verodostojnih dokazov za svoje obtožbe na njegov račun, Magajna ogorčeno ugotavlja, da jima je uspelo izgubiti celo tiste dokaze, ki naj bi jih na začetku menda še imela: »Bilo je prav škandalozno, državni tožilec je v sodni dvorani ves čas gledal le v mizo pred sabo. Kot da bi hotel s tem in tudi s svojo zelo nazorno govorico telesa vsem navzočim povedati, češ, kaj pa hočem, sem so me pač poslali po službeni dolžnosti in jaz moram to odtrpeti. Ko sem želel tožilcu postaviti vsaj nekaj vprašanj, sem bil opozorjen, da bi lahko kvečjemu on spraševal mene. A me ni. Nepojmljivo, kot bi se državni tožilec branil z molkom.«
Še na nekaj je nedvomno treba znova opozoriti, četudi se je o tem v slovenskih medijih poročalo že večkrat. Prvič, celo prenosni računalnik, ki je bil last državnega zbora in ga je Magajna uporabljal kot poslanec, je policija zasegla, a ga je pozneje izgubila. Drugič, računalniške diske, ki jih je policija zasegla med hišno preiskavo pri Magajni (policisti so jih s sedeža Policijske uprave Ljubljana pozneje odnesli v center za računalniško preiskovanje in bi se morali tja vrniti skupaj s forenzičnimi kopijami), je prav tako izgubila. Nekdanji poslanec je nad policijo in tožilstvom zelo razočaran še iz enega razloga: »Tožilec je kar tri leta pisal oziroma sestavljal obtožnico, nazadnje pa je od vsega tega ostal zgolj slab priokus, da mi je vse skupaj najbrž nekdo res poskušal podtakniti iz političnih razlogov, saj je tudi forenzik nesporno ugotovil, da nobena pornografska fotografija ni bila prek spleta prenesena v moj računalnik. Nobena.« Magajna je prav včeraj znova pisal generalnemu direktorju direktorata MNZ za policijo in druge varnostne naloge mag. Ladu Bradaču. Doslej so mu iz tega direktorata namreč odgovarjali, da ne morejo upoštevati njegovih zahtev že zaradi tega, ker sojenje še ni končano. No, zdaj je že. Magajna poleg tega v tem hipu skupaj s svojim odvetnikom Žigom Podobnikom tudi že pripravlja odškodninsko tožbo proti državi.
