RIM, LJUBLJANA – Po 12 letih se je Sloveniji s srbsko stranjo uspelo dogovoriti o vrnitvi rezidence v Rimu. »Mislim, da je ta zadeva izjemnega pomena za uresničevanje dunajske pogodbe. Veste, da nekatere nekdanje republike zavirajo ta proces in ne priznavajo dunajske pogodbe,« pravi zunanji minister Karl Erjavec in ob tem se opozarja na devizne vloge stare Ljubljanske banke.
Pet milijonov za obnovo
Slovenija je tako dobila 1800 kvadratnih metrov veliko vilo s približno 2600 kvadratnimi metri dvorišča, vrta. Zunanji minister opisuje, da je na eni najbolj imenitnih lokacij v Rimu, a je zelo dotrajana. »V slabem stanju je, ker očitno v zadnjih 20, 30 letih ni bila ustrezno vzdrževana. Moja osebna ocena je, da bi potrebovala velike finančne vložke, da bi jo lahko usposobili za potrebe slovenske diplomacije,« je povedal Erjavec, ki si jo je osebno ogledal. Po njegovem mnenju bi bilo treba vložiti najmanj pet milijonov evrov. »Rezidenca je po navadi namenjena bolj za sprejeme, bivanje diplomatov, ne pa za delo s konkretnimi strankami,« je pojasnil.
Pohištvo v rezidenci je povsem dotrajano, zastarelo – oprema je iz časa po 2. svetovni vojni, v zelo socialističnem duhu. »Kar je ostalo, je država prevzela. Predvsem gre za slike, kipe, lestence, srebrnino in podobno.«
Brez odškodnine
Erjavec pojasnjuje, da Slovenija od Srbov ni zahtevala odškodnine za preteklo uporabo, saj se ob primopredaji niso mogli dogovoriti, koliko površine vrta spada pod Slovenijo in koliko pod Srbijo, zato so ob pomoči strokovnjakov poiskali poravnalno rešitev, s katero sta se obe strani strinjali. »Glede na to, da je bil dogovor v našem političnem in finančnem interesu, je to pomenilo, da je najbolje, da se sklene dogovor s Srbi. Dogovorili smo se, da ne bomo zahtevali odškodnine za čas, ko objekta ni bilo mogoče uporabljati,« pravi Erjavec.
Jerovšek bi jo obdržal, Erjavec prodal
Po Erjavčevo bi bilo najbolje stavbo prodati: »V Sloveniji nima noben državni organ tako imenitne rezidence. Ne predstavljam si, da vlagamo denar v rezidenco, na drugi strani pa se pogovarjamo o zniževanju pokojnin. S tem ne bi rešili tistega, kar počne slovenska diplomacija tam. Objekt ni primeren za delo s strankami. Mi, če bo strokovna ocena, če bo šlo v prodajo, bomo za ta denar najprej zagotovili lastne in primerne prostore, ki bodo bistveno cenejši. Z ostankom denarjem bomo uredili nekatera druga veleposlaništva.« Opomnil je na nedavni požar v slovenskem predstavništvu v Moskvi, ko je zaradi dotrajane električne napeljave zagorelo.
Jožef Jerovšek, SDS, je sicer mnenja, da ni potrebe, da se Slovenija zunaj kaže kot le revna dežela: »Ta markantna stavba je lahko izložbeno okno slovenskega gospodarstva, kulture.« Skrbi ga, da so tu vidni jasni interesi krogov, ki si želijo imeti na tej markantni lokaciji prostore, zato je danes v državnem zboru predlagal splošno razpravo, da ne bi prišlo do slabe odločitve in oškodovanja države.
