GORNJA RADGONA – V občini Gornja Radgona so prve dni oktobra praznovali 22. občinski praznik. Zapletlo pa se je že pred praznikom, ko so članice in člani občinskega sveta na redni seji iz obravnave umaknili razpravo in glasovanje o odloku o podelitvi naziva častnega občana. Sklep, da se naziv častni občan podeli Antonu Kampušu, nekdanjemu dolgoletnemu županu, poslancu DZ in državnemu svetniku, je prej sprejela Komisija za priznanja, pohvale in nagrade. Odločitev o umiku je za mnoge kršitev številnih zakonskih aktov, saj niti najvišji občinski organ ne sme ignorirati sklepov katerega koli delovnega telesa občinskega sveta.
Takšni odločitvi je nasprotovalo nekaj članic in članov sveta, med njimi član komisije za pohvale, priznanja in nagrade Dušan Zagorc, nekdanji podžupan, ki naj bi prihodnje leto kandidiral za župana. Kljub temu mu ni uspelo spremeniti mnenja večine in je raje zapustil sejo, ko se je glasovalo o umiku te točke o imenovanju z dnevnega reda seje.
Župan Stanislav Rojko pa v tem ne vidi ničesar spornega, ampak najboljšo rešitev: »Če ne bi bilo umika te točke z dnevnega reda, bi se razvila razprava, na kateri bi bilo še veliko kresanja mnenj, najbrž tudi žalitev in pranja umazanega perila. Zato vztrajam, da je bil umik obravnave in odločanja najbolj korekten in sprejemljiv za vse. Kakor koli bi odločali na občinskem svetu, bi še bolj razdelili občane, kar gotovo nikomur ni v interesu,« nam je povedal Rojko, ki je tako na slovesni akademiji ob 22. občinskem prazniku podeljeval vse druge nagrade razen tiste najvišje.
Tako se potrjuje, da zlasti aktualna oblast (in tudi nekateri občani blizu vladajoči strukturi) Kampušu ni naklonjena in mu ne more oprostiti, da je ob lokalnih volitvah pred tremi leti, ko je še četrtič kandiral za župana, zasadil kar nekaj cvetk. Nekaj zadev je bilo na sodiščih, a mu – vsaj po znanih podatkih – doslej niso dokazali še nobenega domnevnega kaznivega dejanja, tudi za domnevno nezakonito prodajo doma starejših občanov v Gornji Radgoni ne.
Kampuš zadeve ne želi komentirati, je pa povedal, da se slavnostne akademije ob občinskem prazniku ne bi udeležil, kar pomeni, da najvišjega občinskega priznanja ne bi prejel. Moti ga proceduralna napaka, saj da občinski svet nima pravice izločiti iz odločanja točke dnevnega reda, ki jo je pred tem sprejel kakšen odbor ali komisija občinskega sveta (med katere spada tudi tista za priznanja in nagrade).
S tem se strinja nekdanji radgonski podžupan Andrej Husar, ki se je kot odvetnik večkrat ukvarjal s tovrstnimi proceduralnimi napakami; pojasnjuje, da je občinski svet kršil poslovnik in statut: »V vsakem primeru bi moral občinski svet odločati o odloku, ni bilo vzroka za umik točke, s tem sta kršena tako statut kot poslovnik. A za kršitelja – v tem primeru tistega, ki je sejo vodil – ni predvidena nikakršna sankcija in tudi pritožba na takšen sklep občinskega sveta ni možna.«
Husar se je dotaknil še enega osrednjih očitkov Kampušu, to je prodajo doma starejših občanov: »Vsi očitki so bili neutemeljeni, v vseh postopkih se je izkazalo, da Kampušu ni možno očitati ničesar. Jaz bi na njegovem mestu vložil odškodninske ovadbe zaradi blatenja dobrega imena.« A Anton Kampuš ni (in najbrž nikoli ne bo) častni občan Gornje Radgone, sodišča in druge uradne ustanove pa bodo nekoč povedali vse o njegovi krivdi. In takrat se bodo nekateri najbrž sramovali svojega početja, z ene ali druge strani.
