LJUBLJANA – Odbora državnega zbora za obrambo in zunanjo politiko sta danes podprla namero slovenske vlade, da Slovenija sodeluje v novi misiji zveze Nato v Afganistanu. Slovenija bo v tej misiji urjenja afganistanskih vojakov sodelovala z do desetimi pripadniki Slovenske vojske. Vlada je sicer konec oktobra sprejela le »namero« o sodelovanju, pred dokončno odločitvijo, ki naj bi padla še ta teden, pa se je o tem danes posvetovala še s poslanci. Jutranja seja obeh odborov je potekala za zaprtimi vrati.
Zadnja faza
Kot je po zaključku seje povedal predsednik odbora državnega zbora za obrambo Peter Vilfan (ZaAB), so se člani obeh odborov danes ustrezno »seznanili« z namero vlade in jo podprli tako rekoč soglasno oziroma z desetimi glasovi za v odboru za obrambo ter dvanajstimi v odboru za zunanjo politiko. »V bistvu gre za to, da Slovenija zaključi misijo v Afganistanu s tem, da sodeluje še v tej zadnji fazi,« je povedal Vilfan.
Razprava je bila po njegovih besedah »dokaj mirna«. Proti udeležbi je bil po Vilfanovih besedah le član Združene levice. »Ostali pa so se bolj ali manj strinjali, da ne bi bilo logično, če bi zapustili to misijo in ne bi več sodelovali dejansko v njenem zaključku,« je pojasnil.
»Po mnenju kar nekaj članov odborov je imela ta misija več pozitivnih učinkov,« je še povedal Vilfan in opozoril predvsem na podatke, da se zdaj šola več milijonov afganistanskih otrok, medtem ko je bila prej ta številka minimalna. »V šole hodi tudi več kot dva milijona deklet, ženske lahko sodelujejo tudi v policijskih, vojaških in drugih enotah in sploh v javnem življenju,« je še dodal.
Dva sta že v Kabulu
Namera vlade, ki je bila sprejeta 22. oktobra, govori, da bi Slovenija v novi misiji, ki se bo začela z novim letom, takoj po zaključku sedanje misije sil Isaf, sodelovala z do desetimi pripadniki. Tudi zaradi usklajevanja na ravni Nata glede nalog odločitev še ni dokončna, bi pa, kot so za STA omenili na obrambnem ministrstvu, sodelovali le pripadniki Slovenske vojske in v začetku tudi nekaj manj od »dovoljenih« deset.
Misijo bosta s 1. januarjem prevzela kar dva slovenska pripadnika, ki sta trenutno že v Kabulu in bosta 31. decembra z ostalimi zavezniki simbolno zaključila misijo Trajnostna svoboda, ki se je začela po padcu talibanskega režima konec leta 2001. Slovenija je v tej misiji sodelovala od leta 2004, skupno pa je v silah Isaf, ki so na vrhuncu štele okoli 140.000 mož, večinoma Američanov, sodelovalo več kot 50 držav.
Misija Odločna podpora v nasprotju z dosedanjo misijo sil Isaf ne bo bojna. To pomeni, da vojaki oziroma strokovnjaki, ki bodo sodelovali pri urjenju in usposabljanju afganistanskih vojakov, ne bodo sodelovali neposredno v njihovih bojnih operacijah.
Mentorji in pomočniki
Skupno bo misija štela okoli 12.000 mož, večino, to je 9800, jih bodo zagotovile ZDA. Njihovo delovanje naj bi bilo osredotočeno na območje Kabula, prisotni pa bodo tudi v štirih sektorjih – sever, zahod, jug in vzhod. Štiri države bodo nosilne: Turčija bo vodila misijo na območju Kabula, Nemčija na severu, Italija na zahodu, ZDA pa na jugu in vzhodu. Slovenija naj bi se vključila v »italijanski« sektor na zahodu države, kjer je bila v okviru misije Isaf dejavna že do zdaj.
Italijanski vojaki naj bi skrbeli tudi za varnost slovenskih vojaških inštruktorjev. »Kar se varnosti tiče, bo zadeva na enaki ravni, kot je bila do zdaj,« je prepričan Vilfan. »Kot predsednik odbora za obrambo ocenjujem, da ni nobenih dodatnih varnostnih tveganj, da je nadaljevanje te misije logično in da bi bilo nelogično, če bi mednarodna skupnost misijo kar zaključila in če bi vsi naenkrat odšli,« je še dejal Vilfan.
»Naj pa zagotovim, da slovenski vojaki ne bodo šli tja z bojnimi nalogami. Njihova naloga bo mentoriranje in drugačne vrste pomoč in sodelovanje z afganistanskimi silami kot pa bojno delovanje,« je še dodal predsednik odbora za obrambo.
