Tudi v Sloveniji, tako kot v večini evropskih držav, je gasilec najbolj cenjen poklic oziroma dejavnost. Po raziskavi Trusted Brands 2013 pri nas gasilcem najbolj zaupa kar 95 odstotkov vprašanih. Po februarski ledeni ujmi je odstotek najbrž še višji.
»Gasilci so pač prvi, ki pridejo, če se kaj zgodi. To je že kar samoumevno, ljudje so tako navajeni. Zaupanja pa se ne da kupiti, moraš si ga zaslužiti,« meni poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Franci Petek. Med 30. januarjem in 14. februarjem so si ga spet krvavo zaslužili: na terenu je med naravno katastrofo delovalo 42.000 operativnih gasilcev prostovoljcev z več kot 11.000 gasilskimi vozili. Opravili so kar 337.000 ur dela. Kot pri vsaki večji intervenciji so prostovoljci prevzeli levji delež. Poklicni gasilci namreč spadajo pod zakon o delovnih razmerjih, ki določa največ 12 ur nepretrganega dela. Prostovoljec pa seveda lahko gara od zore do mraka. In tako je v resnici tudi bilo.
V številnih intervencijah po državi se je v dveh najkritičnejših tednih poškodovalo 117 gasilcev, od tega 23 težje, a kaže, da ne bo nihče občutil trajnih posledic. Tako gasilec, ki si je zlomil obe nogi, kot kolega, ki mu je motorna žaga poškodovala glavo, dobro okrevata, z veseljem pove Petek, ki je lani začel petletni mandat poveljnika GZS. Prihaja iz PGD Starše, gasilec je od svojega devetega leta.
Na vprašanje, koliko je bilo odpuščenih gasilcev zaradi odsotnosti z dela, se 53-letni poveljnik vseh slovenskih prostovoljnih gasilcev le nasmehne. »Ne, ne. Nihče. Včasih preveč kritiziramo delodajalce. Tokrat sem bil prijetno presenečen, saj mnogo delodajalcev sploh ni zahtevalo nadomestila zaradi izpada sredstev, nekateri so gasilcem dali dopust ali izredni dopust.« Skupni znesek iz zahtev za nadomestila dva meseca pred rokom znaša le približno 10.000 evrov. Pomoč gasilcev v drugih občinah sicer krije država, stroške intervencije gasilcev v lastni občini pa občina.
Tako žled kot olimpijada
Petek meni, da so bili tokrat delodajalci zelo solidarni, še zlasti če vemo, da jim država vrne le do 20 odstotkov izpada dohodka in nadomestilo za odsotnega delavca gasilca. Gasilska zveza zato podpira ugodnosti za podjetja, ki zaposlujejo gasilce, in sicer v obliki manjših premij pri zavarovalnicah (zaradi večje požarne varnosti) in olajšav pri dohodnini. Dogovori za uveljavitev ugodnosti že potekajo, pravi Petek.
Požrtvovalnost in učinkovitost gasilcev je nagradila vsa družba. Slovenci so stopili skupaj v dobrodelnih akcijah, sredstva zanje so zbirali in še zbirajo s telefonskimi klici, pošiljanjem esemesov, kupovanjem čokolad, obiskovanjem koncertov in drugih prireditev. Skupno se je na »gasilske« račune steklo že več kot 410.000 dobrodelnih evrov državljanov. Eno od zadnjih uspešnih akcij so izvedli člani sindikata vzgoje in izobraževanja, ki so zbrali 25.000 evrov.
Izredne dogodke, kot so bile intervencije ob naravni nesreči, budno spremljajo tudi mediji, odmevnost gasilske dejavnosti se močno poveča, zato se najbrž poveča tudi zanimanje za vstop v vrste prostovoljnih gasilcev. »Vsak tak dogodek seveda vpliva na naše članstvo,« prikima Franci Petek in ponosno sklene: »Tudi žled, a tudi gasilska olimpijada je motivacija za članstvo.«
Lani na olimpijadi v Mulhousu v Franciji so naši osvojili pet zlatih kolajn, dve srebrni in dve bronasti. Ni čudno, da so se tako dobro odrezali, ko je šlo za nohte skoraj vsej Sloveniji.
Tretjina jih lahko napade V Sloveniji deluje 1347 prostovoljnih gasilskih društev, ki imajo skupno približno 152.000 članov in članic, od tega približno tretjino operativnih, usposobljenih, da lahko napadejo požar, kot se reče, ali gredo nad žled. Gasilk je kar 23 odstotkov. Operativni prostovoljni gasilec mora biti polnoleten in nekaznovan (za kazniva dejanja). Poklicnih gasilcev je v Sloveniji 650. |
