KAMNIK – Leta 1988 so mediji sredi pomladi začeli poročati o čudežu na Županjih Njivah pri Stahovici blizu Kamnika. V večernih urah takrat že toplega maja in na začetku junija so se mimo bližnjih Stranj proti Stahovici začele valiti kolone avtomobilov. Vsi so si jo želeli videti, vsi so hoteli doživeti čudež. Upali so, da se bo Marija iz kapelice na Županjih Njivah premaknila prav zanje, jim pomahala z roko ali celo pomežiknila. Kip je, kot so pri prenovi ugotovili pred leti, izdelal Franc Ksaver Tončič, slovenski kipar in podobar iz Kamnika, septembra 1908.
Videnje pred odhodom v vojsko
Čudež z Županjih Njiv v kapelici z lepim kipom Marije Brezmadežne je vznemiril marsikaterega Slovenca in tudi tujce. Od sredine maja je tja romala množica ljudi od vsepovsod. Veliko je bilo takih, ki so se vračali, ostali pri kapelici vso noč, molili in prepevali, prav tako so čakali na blaženi trenutek, ko se bo Brezmadežna premaknila, razprla dlani, odprla in spet zaprla oči ter napolnila duše z blaženostjo nevidnega in s pričakovanjem. In kako se je začelo čudežno premikanje Marije? Po pripovedovanju domačinov je več razlag. Še največ ljudi je verjelo takrat 18-letnemu Janezu Kuharju, ki je nekega večera zagledal čudežno premikanje v kapelici. Po njegovih besedah je Marija premikala roke in zgornji del telesa. Tisti dan je pomagal pri prekrivanju strehe, zvečer pa se je dogovoril s prijatelji, da bodo proslavili njegov odhod k vojakom. Za srečanje so se dogovorili v križišču cest, ki vodita v Bistričico in na Županje Njive, tik ob kapelici z Marijo Brezmadežno. Ko je čakal na prijatelje, je opazoval kip ter zagledal čudežno premikanje rok in zgornjega dela telesa.
Vest o tem se je razširila daleč naokrog. Romanje, skorajda podobno tistemu v Medžugorju, se je začelo. Večer za večerom je bila ozka cesta med Stranjami in Stahovico in še daleč naokoli zatrpana z osebnimi avtomobili. Govorilo se je namreč, da se Marija premika v zgodnjih večernih in nočnih urah. O čudežnem dogajanju v kapelici so začele krožiti najrazličnejše govorice: nedvomno naj bi bilo to znamenje nečesa slabega, saj je bilo po ustnem izročilu domačinov tako že pred potresom leta 1895 ter tudi pred prvo in drugo svetovno vojno. Morda je bilo nekaj resnice v tem, saj je nekaj let pozneje reka Kamniška Bistrica krepko prestopila svoje bregove, doživeli in preživeli pa smo desetdnevno osamosvojitveno vojno za Slovenijo (1991). Nekateri so začutili, da Brezmadežna z Županjih Njiv lahko prinese dobiček. Pojavili so se na hitro izdelane razglednice, sveče s podobo Marije, kipci, obeski za ključe; postavili so celo leseno hišico za prodajo spominkov, ki so šli kar dobro v denar. Prišli so še radiestezisti (med njimi je bil zdaj že pokojni Stane Oblak iz Škofje Loke) in na Županjih Njivah so ob kapelici zaznali močno zdravilno sevanje. Še posebno »zdrava« naj bi bila točka tik za kapelico.
Od hotela do kupole
Marija z Županjih Njiv ni obsedla le obiskovalcev, temveč tudi krajevne politične veljake. Skoraj vsak dan so sestankovali in se dogovarjali, kako bo z gostinsko ponudbo, urediti je bilo treba parkiranje in poskrbeti za pobiranje parkirnine. Ljudje so pogrešali sanitarije, razmišljali so o gradnji hotela in podobno. Za vse to bi potrebovali denar. Nekaj so ga dobili, ko so končno začeli pobirati parkirnino, nekaj domačinov pa je začelo razmišljati o oddajanju sob.
V čudež na Županjih Njivah bi se takrat morala vključiti tudi Občina Kamnik. Toda občinski možje so čakali, saj se niso hoteli prenagliti. Razmišljali so celo, da bi kapelico pokrili s stekleno kupolo. Izdelani so bili že idejni osnutki, vendar župnik v bližnjih Stranjah ni bil najbolj navdušen nad cirkusom, ki so ga zganjali. Namreč, kdor koli je prišel z novimi idejami, je v Mariji Brezmadežni iskal le zaslužek. Leta 1988 je izšla knjižica, ki jo je s pomočjo Staneta Oblaka napisal Črt Kanoni. »Neverjetno je,« je dejal Oblak, »kar se dogaja tu. Človek lahko zvečer doživi videnja, ki jih je težko razložiti. Raziskujemo naprej, zakaj se na vsem lepem, ko sonce zaide, sevanje poveča, za kar tri- do štirikrat. Gotovo pa v zemeljski skorji pod Županjimi Njivami teče proces nekakšnega odpiranja.« Medžugorja na Županjih Njivah torej ni bilo, kakšnega posebnega zaslužka tudi ne. Le svečarju kapne v žep kak dodaten evro, ker obiskovalci kapelice prižigajo sve- če ob razpelu. Sem in tja se pred kapelico še ustavijo posamezniki ali kakšna avtobusna skupina.
Pater Simon Ašič je potrdil Tudi pater Simon Ašič, znani stiški zdravilec, je obiskal kapelico na Županjih Njivah. Potrdil je, da blagodejno vpliva na obiskovalce in molivce. To so potrdile izjave naključnih obiskovalk, ki so ju povprašali po počutju; ena si je pozdravila migreno, druga revmo. Nedaleč stran se je med gradnjo družinskega doma poškodoval alpinist Tomaž Humar, in žena ga je dan za dnem z vozičkom vozila k Mariji. Ob še drugih terapijah je potem ponovno shodil. Umrl je novembra 2009 v Nepalu. |
