Portugalci odslovili Apollo, Slovenci ne

LJUBLJANA – Odvetniška pisarna Petre Jereb je v imenu razlaščenih malih delničarjev (Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki ga vodi hiperaktivni mag. Kristjan Verbič) že 31. avgusta podala predlog (zahtevo) za izdajo začasne odredbe o zaustavitvi prodaje delnic Republike Slovenije v NKBM. Ker? Zato, ker se VZMD ne strinja z (po njegovem prepričanju) neodgovorno odločitvijo slovenskih oblastnikov, da NKBM, ki ima najmanj 616 milijonov evrov kapitala, prodajo ameriškemu skladu Apollo Global Management in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) za pičlih 250 milijonov evrov. Mar ni tako, da mora naša država – ker je slovenska politika to že obljubila EU – NKBM v celoti prodati najpozneje do konca prihodnjega leta? Do konca leta 2016, a to ne pomeni, da ne bi smela naše druge največje državne banke prodati za več kot 250 milijonov.

Ali Portugalska ni v EU?

Slovenski davkoplačevalci žal radi prehitro pozabljamo na takšne in podobne politične nelogičnosti. Kdo se, denimo, danes – četudi je od tedaj minilo komaj dva meseca – še spomni, da računsko sodišče ni bilo zadovoljno s splošnim delom zaključnega računa za leto 2014 (z načinom razporejanja proračunskega denarja) in zakaj? Točno, med finančnimi terjatvami in naložbami leta 2014 je vlada, denimo, sicer res navedla lanske proračunske izdatke za unovčena poroštva, tudi za tiste unovčitve, za katere ni bilo pravne podlage. Ni je bilo zato, ker je Banka Slovenije (BS) po odstopu od posojilnih pogodb izplačala »zgolj« 428 milijonov evrov Probanki in Factor banki, nato pa ji je država (vlada) ta sredstva »zaupno« vrnila kar po domače: brez pravne podlage. In kako je to komentiral guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec? Pridušal se je, da je ta ugotovitev računskega sodišča tudi zanj veliko presenečenje, saj je vlada premierke mag. Alenke Bratušek v drugi polovici leta 2013 kar dvakrat obljubila, da bo Banki Slovenije za omenjeni banki vrnila več sto milijonov (do 300 milijonov za Probanko in do 330 milijonov evrov za Factor banko), ko bo treba. V Butalah pa, kot je znano, že lepa obljuba dela dolg. Po toči zvoniti je v Sloveniji zmeraj prepozno. Kot da država nikoli ne bi Banki Slovenije vrnila več sto milijonov brez pravne podlage. Čeprav je jasno, da ji je. Noro.

Še preden se spet lotimo tako imenovanega prodajanja NKBM za pičlih 250 milijonov evrov, za hip skočimo na Portugalsko: The Washington Post je poročal, da si je Portugalska narodna banka premislila in je ustavila prodajni postopek za Novo Banco (Novo banko), saj je ugotovila, da je kupnina, ki jo je bil zanjo pripravljen dati ameriški sklad Apollo, prenizka! Apollo je tudi na Portugalskem očitno pripravljen kupovati banke kvečjemu pod ceno. Kot rečeno, Verbičev VZMD je zaskrbljen, saj je prodaja NKBM Apollu in EBRD že v sklepni fazi in se kupca upravičeno lahko veselita, da se bosta NKBM polastila za 250 milijonov evrov, čeprav je celotni kapital te slovenske banke ob koncu leta 2014 znašal 616 milijonov evrov in se je pozneje še povečeval, saj je NKBM vsak mesec ustvarjala še po tri milijone evrov dobička. Portugalski primer – tudi Portugalska je članica EU! – nam pove, da ni nujno, da se kot pijanci plota držimo političnih »argumentov«, češ, zdaj je tako že prepozno, da bi kar koli poskušali spremeniti, je pač, kar je, prav nič se ne da več narediti. Če ni komu v interesu, da se teh načel drži?