UMETNICA

Portretistka, 
ki rada riše akte

Objavljeno 06. januar 2013 22.49 | Posodobljeno 06. januar 2013 22.49 | Piše: Primož Škerl

Mlada celjska slikarka Dolores Ponoš je s kulijem upodobila Braneta Kastelica ob izidu knjižnega prvenca.

Menite, da se od slikarstva pri nas ne da živeti? Ni nujno. Za kaj takšnega sploh ni potrebna slava, ampak le nadarjenost, vztrajnost, pripravljenost do trdega dela, zaupanje v svoje sposobnosti in kanček iznajdljivosti. Mlada celjska slikarka Dolores Ponoš že vrsto let, korak za korakom, ustvarja svojo umetniško pot in podobo, ki ju sooblikuje z neverjetno dobrim poznavanjem področij in tematik, ki z likovnim ustvarjanjem nimajo veliko zveze.

Brez popravkov

Petindvajsetletna slikarka se je v družbi številnih priznanih slovenskih umetnikov vseh žanrov in zvrsti v celjski Vili Savinja predstavila skupaj z znanim slovenskim erofilom, slikarjem, piscem in novinarjem Branetom Kastelicem. »Poklical me je njegov predstavnik oziroma organizator dogodka in me povabil k sodelovanju. Zasledili so me v medijih in z veseljem sem sprejela povabilo na promocijo Kasteličeve prve knjige.« Dolores je k projektu prispevala Branetov portret ob izdaji knjižnega prvenca Goli v ljubezni. »Kastelica sem risala s kulijem, ki je prav posebna tehnika, ki ne dopušča napak in popravkov, zato je velik izziv. Narisala sem ga povsem neklasično, posnela sem tudi video, kako je portret nastajal. Zanimiva mi je bila njegova nekonvencionalna podoba, pritegnili sta me rockerska usmerjenost in vizualnost, zato sem se z veseljem spoprijela z izzivom.«

Kako pogosto Ponoševa, ki najraje riše portrete, posega na področje umetniške erotike, ki je sicer Branetova posebnost? »Aktov ne rišem pogosto, a kljub vsemu se jih rada lotevam zaradi izraznosti. Eden mojih aktov, poimenovala sem ga Golo upanje, je na ogled v ljubljanskem kliničnem centru.« Portreti so nekakšna prastrast mlade celjske slikarke. V njih odkrije unikatnost obrazov, kar ji daje širok nabor možnosti ne glede na izbrano tehniko (svinčnik, kuli, pastel). »Če niso narejeni po naročilu, se v njih pogosto pojavlja morbidnost, izraz človeka v stiski.«

Portret nastaja okoli osem ur, odvisno od tehnike. S hitrostnim risanjem v slogu pohitrenega risanja umetnica posname štiriminutni video, s katerim ponazori nastanek portreta. Dolores Ponoš bo januarja kot prva Slovenka predstavljena v specializirani reviji Faber-Castell, ki izhaja po vsem svetu.

Deli s prijatelji