Portoroško letališče tik pred zaprtjem?

PORTOROŽ – Da je infrastruktura v Sloveniji slaba, je žal dejstvo, s katerim se državljani vsak dan soočamo. Naše državne ceste propadajo z vsakim letnim časom bolj, pri železnici se lahko nekaterim kolca po avstro-ogrski monarhiji, le s pomorskim prometom nimamo dosti težav – ker tudi morja ni kaj dosti. In zdaj se tem zloglasnim potem, ki nas povezujejo in s katerimi potujemo vsak dan, pridružujejo še slovenska letališča.

Pred približno enim mesecem je portoroško letališče obiskala inšpekcija Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) in opravila nadzor našega izvajanja letalskega prometa ter poročanja o dogodkih; preverjali so pristojno agencijo za civilno letalstvo (CAA) ter delovanje kontrole zračnega prometa.

Po informacijah, ki smo jih prejeli v uredništvo, vse menda ni potekalo brezhibno, prej nasprotno. Zapletalo naj bi se že pri obrazložitvah preprostih postopkov, ki jih izvajajo na letališču. Odgovori osebja, v njihovih rokah je ogromno človeških življenj, sprva naj ne bi bili zadovoljivi, vir iz agencije pa navaja, da naj bi bile težave res že pri osnovnih vprašanjih.

Priznali nepravilnosti

Težave naj bi bile tudi pri odgovorih, kako si nebo nad letališčem delijo s ptiči, točneje, 270 vrstami ptic, ki živijo v krajinskem parku, ta kar s treh strani zapira portoroško letališče. Tudi pri pticah naj bi se ponovile tegobe izpraševancev, čeprav okoljevarstveniki trdijo, da preganjajo ptice s strašilnimi pištolami, če se na aerodromu počutijo preveč ugodno in so moteče.

Mednarodni inšpektorji naj bi nato dali rok do polnoči, da zadovoljivo odgovorijo na vprašanja. V dopolnjevanju odgovorov so brneli telefoni, vključili naj bi se še ljubljanski kadri, da je bila dosežena zahtevana kakovost. »Če odgovorov ne bi bilo do polnoči, bi lahko v skrajnem primeru zaprli portoroško letališče, naslednje bi bilo na vrsti mariborsko,« nam črni scenarij orisujejo viri iz državne institucije.

O pregledu izvajanja evropske zakonodaje smo dobili tudi dva domala enaka odgovora ministrstva za infrastrukturo ter agencije CAA, ki sta potrdila nepravilnosti: »Trenutni zaključek pregleda je poročilo s predhodnimi ugotovitvami. Ugotovitev pomeni, da se zakonodaja EU ne izvaja ali ne izvaja ustrezno,« je zapisala Polona Vagaja Hribar s CAA. »Prejete predhodne ugotovitve se nanašajo na odsotnost potrebne nacionalne zakonodaje, nepopolno izvajanje zakonodaje EU, odsotnost ali neustreznost postopkov in druge,« se glasi identičen odgovor ministrstva in CAA. Zanikajo pa, da bi lahko EASA zaradi ugotovljenih neskladnosti zaprla katero koli od slovenskih mednarodnih letališč.

Premalo nadzornikov

Slabe ocene naše letalske kontrole navaja tudi aprilski zapisnik nevladnega Združenja lastnikov letal in pilotov Slovenije AOPA s sestanka po evronadzoru: »Evropska agencija za varnost v letalstvu EASA je opravila standardizacijsko inšpekcijo. Ugotovila je, da obstajajo velika tveganja za varnost letalskega prometa, ker se mednarodno uveljavljeni standardi v RS ne izvajajo.«

Za pojasnilo tega zapisa in njegovo povezanost s portoroško inšpekcijo smo se obrnili na predsednika AOPA Petra Ravnaka, ki je sicer potrdil debato članov o težavah pri nas, a ni bil pretirano zgovoren: »Mi smo se postavili v bran letalskih interesov, v medijih pa ne želim polemizirati.«

Ministrstvo pa zavrača očitke: »Ugotovitev AOPA Slovenije je napačna in nas čudi, da podajajo take zaključke.« Vagaja Hribarjeva s CAA poudarja: »Ni bilo ugotovitev G-razreda, da je nujen pomislek glede varnosti.«

A priznavajo, da še niso končali določitve stopenj vseh ugotovitev pa tudi ministrstvo ni nič manj samozanikajoče, saj vidi težave v državi: »Evropske letalske oblasti in Evropska komisija nas opozarjajo že več kot deset let na problem pomanjkanja ustrezno usposobljenih letalskih nadzornikov.«

Tovrstno pomanjkanje kadrov se v letalskem poslu meri v stotinah krst ob vsaki usodni napaki; sveži so spomini na nesrečne potnike nizkocenovnega prevoznika Germanwings, kjer so kadrovsko podhranjenost ugotovili decembra, marca pa je sledila največja letalska katastrofa sodobne Evrope, ko so nemška krila omahnila v vršace francoskih Alp.

Še ta mesec bo za našo državo nov test, in sicer nadzor na področju letalske medicine. Glede na nedavne kadrovske menjave lahko pričakujemo še eno grenko kritiko. Vse glasnejši so pomisleki, da bomo izgubili nadzor nad našim nebom, a ministrstvo še ne bije plati zvona. »O možnosti, da bi vodenje letalskega prometa v Republiki Sloveniji izvajal tuji operater, na ministrstvu za infrastrukturo nismo razmišljali.«

Praksa v Evropi in v svetu priča, da se za tako rešitev države redko odločijo: »Gre za primere, ko države same prosijo sosednje države, če tega ne morejo urediti same.« A glede na težave, ki se pri nas vlečejo že desetletje, ne gre povsem izključiti niti tega. Še vedno bomo gospodar svojega neba, le nadzirali nas bodo drugi.