POSTOJNA, RIBNICA – Kljub krizi izplačila nekaterim šefom javnih zdravstvenih zavodov še vedno letijo krepko čez šest, najvišja pa skoraj do osem tisočakov. Redna mesečna statistika bruto izplačil funkcionarjem Agencije za javnopravne evidence in storitve razkriva, da je septembra najvišje poletel Aleksander Merlo, direktor postojnske bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo, ki je zaslužil 7813 evrov bruto. Merlo je sicer tradicionalno v vrhu zaslužkarjev med javnimi funkcionarji, s 7515 evri je bil prvi tudi avgusta.
Oddelal
dodatnih 14 dni
Tako septembra najbolje plačani Merlo kot tudi drugi na lestvici, Peter Rus, ki je kot vršilec dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica zaslužil 6529 evrov bruto, sta v plačne zvezde poletela z dežurstvi. V Postojni so nam pojasnili, da Merlo »opravlja poleg funkcije direktorja tudi delo v bolnišnici in ambulanti. Poleg rednih 174 ur opravi še določeno število ur na mesec zunaj rednega delovnega časa (dežurstvo, pripravljenost na domu), in to ob delavnikih, nedeljah in praznikih, skladno z mesečnim razporedom. V septembru je opravil 113 ur dela prek polnega delovnega časa.« Avgusta, ko je zaslužil skoraj 300 evrov bruto manj kot septembra, je bila po podatkih iz bolnišnice njegova plača nekoliko nižja, ker je porabil nekaj dni letnega dopusta. »Delo zunaj rednega delovnega časa morajo opravljati vsi pri nas zaposleni zdravniki, saj smo dolžni zagotavljati 24-urno neprekinjeno zdravstveno oskrbo. Če ne bi opravljali tega dela zaposleni, bi bilo treba angažirati zunanje zdravnike,« še pojasnjujejo v bolnišnici. Merlo je s 113 urami oddelal še dodatnih štirinajst dni osemurnih delovnikov, le uro manj, 112 ur, pa je delal Rus iz Ribnice. Tam so nam pojasnili, da je Rus »v septembru poleg direktorjevega dela zaradi pomanjkanja zdravnikov opravil 112 ur zdravniškega dela zunaj rednega delovnega časa«.
Klemenčič 1300 evrov pod ministrom
Kot je razvidno iz tabele, med desetimi najbolje plačanimi javnimi funkiconarji septembra ni bilo nobenega politika, najbolje plačani, predsednik državnega zbora Janko Veber (SD), ki zasluži 5564 evrov, je na 16. mestu, predsednica vlade Alenka Bratušek (PS) na 22., predsednik republike Borut Pahor pa na 44. mestu. Včeraj je minilo točno leto dni od zadnjih predsedniških volitev, na katerih je Pahor porazil dotedanjega predsednika Danila Türka. Ta še vedno prejema nadomestilo, ki mu po prenehanju funkcije pripada še eno leto. Ker se bo kmalu izteklo, smo včeraj v urad bivšega predsednika, ki je zdaj na voljo Türku, vprašali, ali že ve, kje se bo zaposlil, vendar odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli.
Sicer pa bil 523. na lestvici več kot 2000 javnih funkcionarjev predsednik komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič. Zaslužil ni niti polovico toliko kot prvouvrščeni Merlo.
Klemenčič poplačal uradnico, ki jo je prikrajšal Kos
Na lestvici se je med izrednimi izplačili funkcionarjem znašlo 4341 evrov, izplačanih na v teh dneh zelo aktualni Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Na komisiji so v pojasnilu zapisali, da ne gre za izplačilo nagrade, ampak za poravnavo iz preteklih let. In to ne kakšnemu funkcionarju, pač pa uslužbenki v administraciji, ki je na KPK zaposlena od septembra 2009. V pojasnilo so zapisali: »Znesek predstavlja poračun plač javni uslužbenki v administraciji, ki ji je bil dne 28. 7. 2010, ko je bil odgovorna oseba KPK Drago Kos, nepravilno oziroma nezakonito (prenizko) določen plačni razred. To nepravilnost je odkrila revizija Računskega sodišča RS, sanirali pa smo jo takoj, ko je bilo to možno z vidika proračuna komisije in javni uslužbenki torej izplačali razliko zaradi prenizko izplačanih plač iz preteklih let.«
Štiri tisočake za dva meseca pripravljenosti
V statistiki smo našli tudi nekaj čez štiri tisočake izrednega izplačila na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi minister Samo Omerzel. Na ministrstvu so nam pojasnili, da ne gre za plačilo kateremu od javnih funkcionarjev, ampak je »izplačilo v višini 4091 evrov redno izplačilo za stalno pripravljenost na delu za meseca julij in avgust 2013 edinemu preiskovalcu pomorskih nesreč v Sloveniji dr. Janezu Požarju.«
