KOPER – Koprski župan Boris Popovič trka na vrata Pirana. »Mislim, da bom kandidiral za župana Pirana. Zaenkrat se nagibam k temu,« je potrdil neuradna ugibanja o kandidaturi za šefa najbolj turistične občine na Obali. In zakaj zapušča Koper? »Največji hendikep na Obali je ustavljen razvoj Portoroža in Pirana. Trenutno tega ni. Razvoj obeh mest je tudi v interesu Kopra, saj bomo imeli goste, ki k nam priplujejo z jahtami, z njunim razvojem tudi kam peljati.« Naslednja stopnja, priznava Popovič, je naskok na državnozborske volitve. In cilj: postati mandatar in sestaviti vlado.
Popovič trdi, da še nima človeka, ki bi kandidiral v Kopru, je pa prepričan, da bo njegova stranka Koper je naš na lokalnih volitvah v Kopru prihodnje leto zmagala tudi z drugim kandidatom. Čeprav imena še nima ali ga ne želi povedati, pravi: »Tisti, ki ga bom podprl, bo zmagal, o tem sem prepričan. Ljudje v Kopru bodo veseli, da bom njegov svetovalec.« Koprski župan napoveduje, da se bo kmalu tudi uradno prijavil kot občan Pirana – to je namreč pogoj, da lahko kandidira za župana. Gostoljubje pri tem manevru naj bi mu ponujali številni, med drugim novi šef Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič. Popovič je v Piranu leta 2006 sicer že imel svojega župana Tomaža Gantarja, ki je danes Desusov minister za zdravje. Gantar je mandat v Piranu dobil s stranko Piran je naš, ki je sestrska lista Popovičeve Koper je naš. Tretji v nizu njegovih županov je bil Tomislav Klokočovnik, ki se je na županski položaj zavihtel s stranko Izola je naša.
Popovič z ambicijami po širitvi svojega vpliva na Obali zgolj utrjuje svojo pozicijo za prihodnje parlamentarne volitve. Redne bodo sicer šele leta 2015, Popovič pa napoveduje kandidaturo tudi v primeru predčasnih, če sploh bodo. Kot razlog za naskok na vlado navaja potrebo po ureditvi številnih zadev za zagon razvoja:
»Koprski župan nikoli ni skrival svojih apetitov, povezanih z občino Piran, zato me takšna neposredna kandidatura ne bi presenetila, potem ko mu je poskus upravljanja naše občine prek posrednika padel v vodo,« se je na njegov politični izziv odzval piranski župan Peter Bossman. Ali se bo s Popovičem spustil v volilno tekmo, še ne ve, »saj imam za to preprosto preveč dela in premalo časa. Ob izteku mandata bom ocenil, ali sem bil dovolj uspešen in ali mi je ostalo dovolj energije za nadaljevanje. Še vedno imam isto vizijo in voljo do trdega dela.«
Pred tremi leti je kandidiral iz razočaranja nad občinsko politiko capljanja na mestu in zapravljanja razvojnih priložnosti. S Popovičevo kritiko (ustavljenega) razvoja piranske občine v njegovem mandatu se ne strinja, ampak pravi, da se različnih megalomanskih projektov, ki bi bremenili prihodnje generacije, niso lotevali, saj bi jih bilo v teh časih skupaj s pripadajočimi dolgovi že preveč. Investicije kljub temu so, gradi se in prenavlja, a vlaganje v infrastrukturo ni edina ali najpomembnejša vloga občine. »Stanje duha v naši družbi je zadnje čase nekoliko omadeževano. Ko moralna načela opustimo zavoljo tega, da je nekaj narejeno, da je nekaj sezidano, čeravno to naprtimo naslednjim rodovom, je nekaj zelo narobe. Od nas je zelo neodgovorno, če se tako obnašamo. In to ni moja politika. Občina Piran ni na prodaj,« pravi Bossman.
Popovič dokazuje izvor premoženja In še zanimivost: ko se je peljal v Ljubljano, so ga ustavili policisti, ki so mu na cestninski postaji namerili, da je peljal s hitrostjo 130 km na uro, dovoljenih pa je 60. Koprski župan ne skriva več ambicij, da si želi biti predsednik vlade. Še prej bi rad postal župan občine Piran. |
