Poplave onesnažile zajetja pitne vode

LJUBLJANA – V štirih letih so se ponovile petstoletne poplave. Pred tednom dni je podgorjansko mestece Šentjernej preprosto zalilo, najstarejši ne pomnijo, da bi se kdaj zgodilo kaj takega. Iz žrela Kostanjeviške jame je voda bruhala, kot da bi se podzemni bogovi do konca in za vselej razjezili nad nami grešniki. Dežja je bilo preveč, podzemni rezervoarji napolnjeni do vrha, da je podtalnica v najnižjih predelih polja že silila na površje in na Krškem polju zalila nekaj hektarjev. Hkrati so meteorne vode hudourniško pridrle z Gorjancev in se razlile, okoli dolenjskih Benetk je nastalo eno ogromno, za prebivalce nič kaj pravljično jezero.

»Vode je bilo za deset centimetrov manj kot leta 2010, a škoda je precej večja,« nam je povedal čolnar Marjan Jerele iz Kostanjevice, kjer po prvih izračunih znaša vsaj šest milijonov evrov. Poleg zalitih kuhinj, spalnic, avtomobilov in gostinskih lokalov pa je ljudi hudo prizadela onesnažena voda na pipi, ki je posledica silovitih poplav. Še danes jo morajo prekuhavati, vodarji so nam povedali, da se bo vodovodni sistem čistil približno en mesec.

Poleg škode še onesnažena voda

Človekoljubno društvo Izvir je v Kostanjevico na Krki poslalo kamion plastenk pitne vode in prebivalci so je bili zelo veseli. Ljudje so jih nalagali v prtljažnike avtomobilov in se zahvaljevali donatorjem, tokrat je to bila Adria Mobil. »Realno zmeren človek porabi do 30 litrov na dan, v povprečju na prebivalca pa v Sloveniji porabimo čez 100 litrov na dan, nam je povedal predsednik društva Silvo Gombač, ki je s somišljeniki v društvu tako odpravil že tretji kamion s 23.436 litri pitne vode na poplavljena območja.

»Ne predstavljamo si, da je nenadna prekinitev pitne vode na domači pipi lahko velik šok! Pitna voda se nam zdi samoumevna, a kaj v resnici pomeni, spregledamo, ko je zmanjka!«

Kdaj in zakaj se onesnaži pitna voda? Kot nam je pojasnil hidrogeolog dr. Jože Uhan z agencije za okolje, se je zaradi visoke gladine podzemne vode in obilice dežja vsaj delno preplavilo prispevno območje vodnega vira.

Dežja je bilo preveč in tla in vodonosnik pod njimi niso mogli več sprejemati tolikšnih količin. Samočistilna moč prispevnega območja se ob poplavi zmanjša. »Vemo, da od namerjene količine padlega dežja približno 20 odstotkov pronica v podzemlje, v vodonosnike, preostali del pa izhlapi ali se površinsko zlije v potoke in reke. Tokrat so bili podzemni rezervoarji napolnjeni do vrha, za povrhu pa je močno deževalo in poplavne vode širšega območja so našle hitrejšo pot do vodnih virov in jih onesnažile, samočistilna moč prispevnega območja vodnih virov se je v teh primerih zelo zmanjšala in posledica je onesnaženost vode,« pove Uhan.

Bogata Slovenija

Območje naše dežele je resnično bogato z vodo, smo ena najbolj vodnatih držav v Evropi. Tudi zato, ker imamo za zdaj vode na pretek, delamo z njo kot svinja z mehom. Če bi se kak Izraelec spozabil in tako brezbrižno zalival vrt in vsak drugi dan na dvorišču pral svoj avtomobilček, bi ga že zdavnaj zaprli in verjetno dobro pretepli. V Nemčiji količina letnih padavin, ki pade skozi v podzemne rezervoarje oziroma vodonosnike, znaša 100 litrov na kvadratni meter, medtem ko se v Sloveniji v podtalnico zlije kar 300 litrov na kvadratni meter. Po državi imamo razpršenih nekaj tisoč vodnih virov in zajetij, v povprečju jih ima občina najsibodi male ali velike, tudi po deset in več vodnih virov. »Kar je po eni strani dobro, saj lahko izpad enega vodnega vira relativno hitro nadomestimo z drugim, po drugi strani pa je preveč razpršeno, zato so večji stroški vzdrževanja,« pravi Uhan.

Kljub izjemno številnim in bogatim vodnim virom Uhan opozarja, da jih vse več presiha, hkrati pa se tudi gladina zaradi regulacij rek in posegov v naravo ponekod znižuje. Denimo v Prekmurju zaradi regulacije Mure in zasipanja oz. opuščanja njenih poplavnih rokavov. Kaj sicer storiti glede onesnaženja vode zaradi poplav?

Ogroženo Prekmurje

Po vseh merilih je pitna voda v Sloveniji, ki nam priteče iz pipe v domači kuhinji, med najboljšimi v Evropi. »Zlahka se primerjamo z Avstrijo, Bavarsko ali nekaterimi skandinavskimi državami,« pove mag. Mojca Dobnikar Tehovnik z agencije za okolje.

Glede onesnaženosti vodarji izpostavljajo predvsem Prekmurje, Dravsko-Ptujsko polje in Savinjsko dolino, kjer so viri zaradi intenzivnega kmetijstva in poselitve najbolj ogroženi. Kot kaže zemljevid onesnaženosti za leto 2013, so podzemne vode najbolj obremenjene v severovzhodnem delu Slovenije in okolici Celja.

»To so vodna telesa Dravske, Murske in Savinjske kotline, za katera je določeno slabo kemijsko stanje. V podzemni vodi je največkrat presežena vsebnost nitratov, ponekod pa tudi pesticidov in njihovih razgradnih produktov, pravi Tehovnikova in dodaja, da so v splošnem trendi v državi ugodni, vsebnost tako nitratov kakor tudi pesticidov upada. »Kljub temu so merilna mesta v centralnem in južnem delu Dravske kotline, kakor tudi velik del merilnih mest v Murski in Savinjski kotlini še vedno čezmerno onesnažena, na drugih vodnih telesih pa se problemi pojavljajo bolj lokalno.«

Zakaj na Obali primanjkuje vode?

Vodooskrba na Obali je ob sušnih obdobjih konstantno motena. Eden od razlogov je velika migracija v poletnih mesecih, saj se število porabnikov s 40.000 poveča na 80.000. Toda vode primanjkuje iz čisto političnih razlogov. »V zaledju Obale in Krasa z Brkini je je dovolj, količinsko stanje podzemne vode tega vodnega telesa je dobro,« pravi Uhan. Tu gre predvsem za vprašanje sposobnosti dogovora in izvedbe regionalnega vodooskrbnega sistema.

Rižanski vodovod je eden najmodernejših v Sloveniji, ki ima od vira do pipe kar najmanj izgub. Ker pa nimajo zadostnega lastnega vodnega vira, morajo vodo občasno kupovati od Kraševcev in jo pripeljati 75 kilometrov daleč. Rešitve so na dlani, denar ne nazadnje tudi, saj bi večino pridobili iz Evrope, pa ta ali ona politika ni sposobna speljati projekta.