LJUBLJANA – Na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi ministrica mag. Julijana Bizjak Mlakar, so pripravili osnutek predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih, ta pa je zdaj v javni razpravi, ki bo trajala do 22. junija. Nekateri predlogi rešitev, vsebovani v omenjenem osnutku predloga, pa že zdaj spodbujajo zaskrbljene odzive predstavnikov različnih javnosti, čeprav na ministrstvu zagotavljajo, da bodo skrbno proučili prav vse pripombe in tiste med njimi, ki so utemeljene, »v največji možni meri upoštevali«. V čem je potem sploh lahko problem? Menda že v tem, da nekateri svoje strokovne pomisleke javno objavljajo. Predstavnike ministrstva naj bi predvsem zaradi tega zmotil tudi odziv informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik.
Zakaj pa, kaj tako groznega pa je objavila Prelesnikova? Informacijska pooblaščenka je samo opozorila, da že v 1. členu omenjenega osnutka predloga zakonske novele piše, da je treba z namenom omejiti pojave sovražnega govora (še posebno pojave sovražnega govora v spletnih medijih) določiti razširitev odgovornosti odgovornih urednikov tudi na vsebino objavljenih komentarjev, ki jih sicer napišejo bralke in bralci. Z zakonsko novelo naj bi tako določili, da morajo odgovorni uredniki oblikovati pravila za izbiranje objavljivih komentarjev in jih objaviti na primernem mestu v vsakem mediju, obenem pa tudi zagotoviti, da bo vsak komentar, ki ne bo skladen s temi pravili, »v najkrajšem možnem času umaknjen«. V nasprotnem primeru bo moral urednik za posamezno kršitev plačati od 500 do 5000 evrov globe.
Bojazen in resna nevarnost
In? No, informacijska pooblaščenka takšni zakonski rešitvi že vnaprej nasprotuje, saj, kot pravi, si tistega, kar je tako kategorično zapisano že v osnutku predloga novele, ni mogoče razlagati drugače, kot da bodo morali slovenski mediji po novem predhodno preverjati in odobriti (moderirati) prav vse uporabniške komentarje svojih bralk in bralcev: »Obstaja namreč bojazen, da bodo mediji komentarje zavračali že iz previdnosti oziroma v strahu pred izrekanjem glob. Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da gre za vsiljeno cenzuro in resno nevarnost za svobodo tiska in izražanja.« Čeprav avtorji novele trdijo, da so se za takšno rešitev odločili zato, ker se zavzemajo za večjo svobodo tiska in izražanja.
»Posebej pa opozarjamo, da predlagana določila tudi niso v skladu z zakonodajo Evropske unije, konkretno direktivo o elektronskem poslovanju in posledično tudi ne z zakonom o elektronskem poslovanju na trgu. Državam članicam je namreč izrecno prepovedano, da bi ponudnikom storitev gostovanja vsebin, ki so jih zagotovili uporabniki, predpisala tovrstno splošno obveznost nadzora nad zakonitostjo uporabniških vsebin. To prepoved je v svoji dosedanji praksi potrdilo tudi že Sodišče Evropske unije,« je še poudarila informacijska pooblaščenka, ki sicer pozdravlja napore ministrstva za kulturo v boju proti sovražnemu govoru na spletu, vendar sočasno tudi opozarja, da so za takšen boj na voljo primernejša sredstva. Številni mediji, pravi, že imajo ustrezne politike komentiranja in tudi pripadajoče moderacijske ekipe, ki naknadno (komaj so komentarji objavljeni), s pomočjo uporabniških prijav in tehničnih rešitev, odstranjujejo sporne oziroma celo protipravne komentarje.
Samocenzuro bi le privzdignili
Te ekipe, opozarja Prelesnikova, lahko potem odgovarjajo tudi na zahtevke posameznikov, ki predlagajo odstranitev spornih, žaljivih in protipravnih komentarjev: »Nove zakonske rešitve, ki jih predlaga ministrstvo za kulturo, zato dušijo svobodo tiska in izražanja, kar je sicer značilnost držav z močno državno kontrolo tiska, z izrazitim učinkom zastraševanja pri svobodnem uveljavljanju človekovih pravic, kar nedvomno ni predlagateljev namen. Ne gre namreč prezreti, da ima prav komunikacija prek spletnih medijev in platform v sodobni informacijski družbi vedno večjo vlogo, zato je treba rešitve iskati drugje.«
Na ministrstvu za kulturo in v njegovem direktoratu za medije pa se z naštetimi argumenti informacijske pooblaščenke ne strinjajo. Trdijo, da je za zdaj, ko je osnutek predloga novele komaj v javni razpravi, nekoliko pretirano govoriti že kar o vsiljeni cenzuri ter resni nevarnosti za svobodo tiska in izražanja. Ker? Ker omejevanje sovražnega govora bralcev spletnih medijev pač ni in ne more biti v ničemer povezano s svobodo tiska: »Predlog ministrstva, o katerem, ponavljamo, poteka komaj javna razprava, je oblikovan v smeri, da se sicer med izdajatelji medijev že razširjena praksa samocenzure v zvezi s preprečevanjem sovražnega govora privzdigne v zakonsko določilo.«
Ministrstvu za kulturo se zdi preuranjen tudi očitek informacijske pooblaščenke o neusklajenosti osnutka predloga novele medijskega zakona z zakonodajo Evropske unije. Trdi, da so predlagane rešitve dobre že zato, ker se bo z njimi odpravilo več vsebinskih pomanjkljivosti in nejasnosti starega zakona o medijih. Medtem pa so se oglasili tudi še iz urada varuha človekovih pravic. V svojem sporočilu za javnost so zapisali, da »v osnovi podpirajo« nove zakonske rešitve glede odgovornosti urednikov za objavljene komentarje. Ker? Ker je omejevanje sovražnega govora v skladu z resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete 2012–2016 in ima podlago v številnih mednarodnih pogodbah, priporočilih Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Organizacije združenih narodov. |
