Za nami je pravi vrhunec nogometne sezone s finalom lige prvakov, v katerem je Real Madrid tudi v dvoboju s torinskim Juventusom pokazal vso svojo moč in veličino. Ni junaka v Evropi, ki bi lahko dejal, da so Madridčani nezasluženo osvojili dvanajsti naslov najboljšega na stari celini. Pokal z velikimi ušesi, kakor radi imenujemo eno najprestižnejših lovorik v svetu športa, je kapetanu Real Madrida Sergiu Ramosu podelil Aleksander Čeferin, od septembra lani prvi mož Evropske nogometne zveze. Bivši šef Nogometne zveze Slovenije postopoma uresničuje napovedi iz svojega programa, ki je najbolj prepričal nogometno Evropo. Najprej na lanskih volitvah, še bolj pa na aprilskem kongresu, kjer je dobil tako rekoč popolno soglasje za izvedbo reform v drugi najbogatejši športni organizaciji na svetu.
Na zelenici stadiona Millenium Čeferin niti v enem samem trenutku ni silil v ospredje ali želel podaljšati svojo pojavnost pred televizijskimi kamerami in fotoaparati. Toda po drugi strani je z eno samo, na videz kozmetično potezo storil pravo malo revolucijo v odnosih znotraj Uefe, predvsem na relaciji funkcionarji-igralci. Podelitev evropskih pokalov je s tribune vrnil na igrišče, v svetišče nogometašev in njihovih navijačev. Kako preprosto, boste dejali. In zakaj se tega ni domislil nihče pred njim? In tudi podelitev medalj je potekala v slogu njegove napovedi na omenjenem kongresu: »Tako kot na igrišču bo naša formula za uspeh učinkovitost, enostavnost in ustvarjalnost. Brez praznih obljub, brez praznih besed, brez škandalov. Delujmo s ponižnostjo, spoštovanjem in profesionalnostjo.« V tem slogu je podelil kolajno tudi prvemu zvezdniku svetovnega nogometa Cristianu Ronaldu; torej brez posebnega laskanja in dobrikanja. Ob tem ni niti posebno zavlačeval s podelitvijo pokala.
Čeferin očitno svoje doseže daleč od oči javnosti, kjer je že zajezil vse večje apetite največjih in najbogatejših evropskih klubov in jim naložil strogo finančno disciplino, hkrati pa z nogometom Made in Europe krenil v osvajanje novih tržišč v ZDA in Azijo. Mimogrede je dosegel, da je vsaka nacionalna zveza prejela dodatni milijon evrov zaradi dobrega poslovanja Uefe. Lepo je videti, kako Slovenec povezuje 55 evropskih držav in postaja vse bolj zaželeni sogovornik tudi zunaj tega okvira. V najbolj negotovih časih se prihodnost evropskega nogometa zdi sijajna.
