V Ljubljani je od 1. januarja do 19. novembra padlo 1745 mm dežja, kar je največ od leta 1961. Sledijo leto 2004 s 1543 mm, leto 2010 s 1519 mm ter leto 1965 s 1508 mm dežja. Zaradi mokre jeseni z izjemnimi padavinami in poplavami je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) na podlagi uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov na nekaterih območjih izdalo dovoljenje za podaljšanje obdobja gnojenja s tekočimi organskimi gnojili na nekaterih območjih, in sicer do 15. decembra.
Gorje pšenici, če ujame jo golomraznica
Stara kmečka modrost nas uči, da pšenica pod snegom lepo prezimi, škoduje pa ji golomraznica, torej mraz brez snega.
Letos je sicer marsikje še pod vodo, vendar bosta prišla tudi hladnejši čas in sneg. Sneg, ki prekrije rastline, je najboljša zaščita pred zimskim mrazom. Žal nanj zaradi vse večje spremenljivosti meteoroloških značilnosti ne moremo več računati kot na stalnega spremljevalca zime, niti v osrednji Sloveniji. Zato pogosto ugotavljamo, da so zelene zime na rastlinju naredile kar veliko škode.
Snežna odeja je zelo koristna za rastline, saj so temperature tal pod snegom komaj kaj pod ničlo, poleg tega pa sneg oskrbi tla z vodo in preprečuje izhlapevanje iz tal. Rahel sneg je torej odlična odeja, ki varuje tla, rastline in drobne živali pred premočno ohladitvijo.
Zimski plašč za rastline
Zagotovo je na vsakem vrtu tudi kakšna rastlina ali drevo iz toplejših krajev, ki je občutljivejše za mraz in zimo in potrebuje zaščito. To so predvsem mlada drevesa, kot so kaki, aktinidija in figa. Zavarujemo jih tako, da okrog korenin nasujemo zastirko, nato celo drevo ovijemo z rogoznico. Obvezno moramo zaščititi kaki, ki je mlajši od treh let, in kivi do petega leta starosti.
Koreninski del sadnih rastlin prekrijemo z zastirko iz suhega listja ali slame. Deblo kakija in poganjke kivija takrat, ko so temperature zraka okoli 0 °C, obložimo s koruznico, slamo, praprotjo ali koprenasto pokrivalko. Kaki ovijemo še z belo folijo, da vlaga ne zmoči obloge.
Zaščito odstranimo šele spomladi, ko mraz popusti. Zeliščne grede prekrijemo z zastirko iz komposta ali debelo plastjo listja, ki jo tik pred zimo obdamo še s smrekovimi vejami. Tako bodo na gredah zlahka prezimile tudi rastline, ki mraz sicer slabše prenašajo, kot sta, denimo, rožmarin in sivka.
Vrtnice je treba pred zimo osipati z vrtno zemljo ali s kompostom. Prekrijemo jih še s smrekovimi vejami, spomladi pa smrečje odstranimo in zasipana mesta odgrnemo. Med vrtnicami so najobčutljivejše visokodebelne sadike, zaščitimo jih tako, da nekaj centimetrov pod cepljenim mestom zavežemo juto ali koprenasto pokrivalko.
Še nikoli nisem videla toliko mavric
Prejšnji teden so se ustvarjale razmere za nastanek mavric. V tako kratkem času jih še nisem videla tako pogosto kot letos. Nastale so, ko so se med pogostimi deževnimi obdobji za kratek čas raztrgali oblaki in je skozi posijalo sonce.
Mavrica je svetlobni optični ali meteorološki pojav, ki nastane zaradi loma in odboja sončne svetlobe na vodnih kapljicah. Nastane povsod, kjer je v zraku mnogo drobnih kapljic vode, praviloma po dežju, pa tudi v vodometih, napravah za zalivanje travnikov. Zariše obliko loka. Njena višina je odvisna od lege sonca. Čim nižje je, tem višje je mavrica.
Intenziteta je odvisna predvsem od velikosti vodnih kapljic, od števila kapljic v zraku in od tega, kako močna je svetloba. Vijolična potuje najpočasneje in se v kapljici najbolj lomi, zato je vijolična barva vedno na dnu, rdeča pa se lomi najmanj in je zaradi tega vedno na vrhu.
Da ta pojav povzročajo vodne kapljice, je več tisoč let stara ugotovitev. Prvi, ki je znanstveno zadovoljivo pojasnil mavrico, je bil Rene Descartes leta 1673. Vendar mu ni uspelo razvozlati, zakaj je pisana. To je do konca razmislil šele Isac Newton.
Kaj lahko postorimo v tem tednu?
• Preverimo, na katerih območjih je podaljšano obdobje gnojenja s tekočimi organskimi gnojili do 15. decembra.
• Nastopil je čas presajanja in sajenja sadnih dreves; in ne sadimo rastlin, če so tla prepojena z vodo.
• Zelenjavo na prostem (solato, motovilec, špinačo in blitvo) prekrijemo z zimsko prekrivko. Na gredicah pustimo ohrovt, brstičnega moramo na izpostavljenih legah zavarovati pred mrazom.
• Redno odstranjujemo odpadlo listje.
• Posadimo tulipane za naslednje leto in vrtnice, pri sajenju pazite, da bo cepljeno mesto 3–4 cm globoko, sicer ga lahko poškoduje zimski mraz.
• Balkonske cvetlične zaboje lahko napolnimo z okrasnimi rastlinami, ki nam bodo krasile praznične dni (reso, bršljan, nizke borovce, brini, hebe, mačehe, teloh in še mnoge druge).
30. november 2005
Po večdnevnem sneženju je zlasti nekatere alpske doline prekrivala meter debela snežna odeja; ponekod toliko snega v novembru ni bilo že več kot 50 let. Na Planini pod Golico je sneg segal 115 cm visoko, v Zgornji Radovni ga je bilo 110 cm, Ratečah 103 cm, Bohinjski Bistrici 91 cm in Koprivni na Koroškem 65 cm.
Napoved
V sredo se bo pooblačilo tudi na zahodu države. V četrtek bo oblačno, ponekod v južni in zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo.
Kako kaže od 27. novembra do 2. decembra
Naši kraji bodo še naprej na obrobju območja visokega zračnega tlaka s središčem nad vzhodno Evropo in Rusijo. Ciklonska območja iznad Sredozemlja se nam bodo občasno sicer približala, a večjega vpliva na vreme pri nas ne bodo imela. Prevladovalo bo oblačno vreme, predvsem v zahodni in južni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Kakšne izrazitejše ohladitve še ni na vidiku.
Svete Katarine dan ne laže, ko prosincu vreme kaže.
Sveta Kata (25. november) snega pred vrata.
