Z novim letom smo dobili slabo banko oziroma Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je postala pravi finančni hipermarket. Nanjo so namreč slovenske banke prenesle slaba posojila, lastniške deleže v slovenskih podjetjih in nepremičnine. Pri tem pa institucije, ki so vse v državni lasti, javnosti ne želijo razkriti, po kakšnih cenah so bili izvedeni prenosi premoženja. Seveda bi morale biti vse transakcije prenosa premoženja iz poslovnih bank v državni lasti na Družbo za upravljanje terjatev bank, ki je tudi v državni lasti, javne. Pravzaprav gre za prvovrstne informacije javnega značaja. Zakaj torej skrivalnice?
Navsezadnje je zadnja kriza tako močno udarila Slovenijo prav zaradi nepreglednega delovanja bančnega sistema, in verjetno nihče ne želi, da bi se slaba praksa ponavljala. Stroške sanacije bančnega sistema z dokapitalizacijami bank in s prenosom slabih posojil na slabo banko v celoti financiramo davkoplačevalci. Slovenija je očitno država, v kateri imajo državljani dolžnost plačati za sanacijo bančnega sistema, nimajo pa pravice vprašati, pod kakšnimi pogoji ta sanacija poteka. Nepreglednost delovanja te slabe banke oziroma Družbe za upravljanje terjatev bank je še toliko bolj problematična, ker je zaradi lastništva mnogo najpomembnejših podjetij postala pravi center ekonomske moči. Zato je gotovo mogoče pričakovati, da bodo na njeno delovanje poskušali vplivati razni lobisti oziroma interesne mreže. Manjši ko bosta preglednost in javnost njenega delovanja, večja bo nevarnost korupcije in klientelizma, ter obratno.
Mimogrede, nekateri izvršni direktorji slabe banke imajo tudi več kot 20.000 evrov plače na mesec, ob uspešnem delu pa se lahko poveča na dvakrat toliko. Ob tem pa menijo, da jim javnosti ni treba razkriti vrednosti pogodb z zunanjimi sodelavci, s katerimi sodelujejo. Minister za finance celo predlaga, da se odpravijo plačne omejitve za uprave vseh družb v državni lasti, seveda tudi za tiste banke, ki so jih prej sanirali vsi davkoplačevalci. Vlada pa že napoveduje novo zadolževanje, čeprav bodo državljani samo za obresti na dolg države letos plačali milijardo evrov. Vse bolj se zdi, da se iz zadnje krize nismo ničesar naučili in da ponavljamo napake, zaradi katerih smo se tudi znašli v tako globoki krizi. Družba, ki pozablja in celo ponavlja svoje velike napake, je obsojena, da podobno krizo prej ali slej spet doživi. Slovenija ne bo nobena izjema.
