Nekoč smo poslušali vice in govorice o spričevalih in vozniških, ki si jih lahko – ali neumen ali samo len, vendar dovolj ambiciozen – prekoredno (se pravi brez redov, ocen) nabavil na južnih trgih. Cena? Med brati malenkost, sploh upoštevaje vsa vrata, ki so se s ponaredkom odpirala. Posebno radi so zlobni jeziki kakšnemu zoboderu prisodili kvečjemu srednjo mesarsko, vse drugo v njegovi izkaznici – dipl. ing. mag. dr. – pa inteligenčnemu šverckomercu. A to naj bi bile izjeme, ki so potrjevale, da je Slovenija tudi tozadevno nadvse čista, urejena republika, micena Švica, smo se hvalili.
No, cirka 20 let pozneje pri nas profitirajo pokvarjeni, bolj pokvarjeni in najbolj pokvarjeni. V bistvu drugače biti ne more, če pa je v državnem zboru v letu dni od zadnjih volitev med 90 službujočimi poslanci naplavilo kar za šest celih šest odstotka goljufov in ponarejevalcev.
Poslancu Ivanu je nepristno spričevalo odprlo vrata v vojsko, faks, politiko, parlament in najbrž še kam, poslanec Ivo je dobil pogojno leto dni aresta zaradi zlorabe uradnega položaja župana. Poslanec Branko je pri nemščini goljufal zer šver in tudi pravnomočno, poslancu Borutu so zaradi znanstvenega plonkanja pred imenom odrezali magistra. Poslanka Truda si je nakopala pogojno zaradi hudih grehov med delom na občini, poslanki Alenki pa se je zapletlo tako s spričevali kot s potrdili. Kakšna bilanca, za nami pa je šele četrt mandata. Ne bi me presenetilo, če se v omari trese še kak okostnjaček.
Kaj nam sporoča teh šest modelov s sramotilnega stebra? Poleg tega, da očitno neradi razmišljajo s svojo glavo, predvsem to, kako globoko so zabredle njihove stranke. Nisem partijski človek in ne vem, kako poteka kadrovanje in novačenje, sklepam pa, da svojih kandidatov za poslance ravno na poligraf ne dajejo. Razen ko gre za vprašanje, koliko si naš. Tu ponaredkov ne trpijo.
