DRUŽINA BOROVŠAK

Pomoč dobrih ljudi obstala v nabiralniku

Objavljeno 24. februar 2014 20.00 | Posodobljeno 24. februar 2014 20.00 | Piše: Mi. K.

Pošiljke naših bralcev do Borovšakovih niso prišle, ker jih niso mogli prevzeti.

Hiša je bila zgrajena leta 1910. Foto: Igor Mali

DOL PRI HRASTNIKU – Prispevek o družini Borovšak z Dola pri Hrastniku, ki je bil v Slovenskih novicah objavljen pred mesecem dni, je pri bralcih in bralkah sprožil velik odziv. Družina, katere usodo krojijo številne bolezni, se s težavo prebija čez vsakdan. Popravil v stoletni hiši si ne morejo privoščiti, saj jim zmanjka še za hrano.

Dobri ljudje, bralke in bralci, ste družini s priporočeno pošiljko poslali nekaj pomoči, ki pa jih ni dosegla, saj je člani družine niso mogli prevzeti, zato je romala nazaj k pošiljateljem.

»Poštni nabiralnik je od hiše oddaljen štiri kilometre, zato težko vsak dan preverjamo pošto. Če pride pošiljka, poštar v nabiralniku pusti obvestilo, tako je treba oditi na pošto, ki je oddaljena deset kilometrov. To je v eno smer eno uro in pol hoda. Star sem 69 let in nazaj v klanec ne bi šlo,« je povedal Silvo Borovšak.

Pošiljke so tako romale nazaj, zaposleni na pošti na Dolu pri Hrastniku pa so zdaj priskočili na pomoč nemočni družini. »Če bo prišla priporočena pošiljka, nas bodo o tem obvestili po telefonu, nato pa jo bo poštar dostavil v bližino hiše. Veseli smo, da se je zadeva uredila,« je povedal zadovoljni Silvo, ki živi vse prej kot enostavno življenje.

Mesec prebijejo z osemsto evri

Kar 27 let je delal v premogovnik na Dolu, po njegovem zaprtju pa je šel delat v kamnolom trboveljske cementarne. Ko je bil pred dvema desetletjema star 49 let, se je upokojil, medtem ko žena Marija ni bila nikoli zaposlena. Silvu in Mariji so se rodili štirje otroci, dva, Branko in Franci, ki sta invalida, živita doma.

Petinštiridesetletni Branko je deset let delal v hrastniški steklarni. »Sodelavci so me preveč zajebavali, potem sem zbolel. Najprej sem se zdravil v psihiatrični bolnišnici v Ljubljani, potem so me invalidsko upokojili. Redno vsak mesec še vedno hodim v Trbovlje po injekcije,« je povedal Branko. Franci ni bil nikoli zaposlen. »Tudi on je invalid. Operiran je bil na trebušni slinavki, potem so mu vzeli vranico, pa na srcu je bolan,« sta pojasnila zakonca.

Štirje Borovšakovi prebijejo mesec s skupno osemsto evri. Očetova pokojnina znaša 480 evrov, Branko prejema 180 evrov invalidske pokojnine, Franci 150 evrov socialne pomoči. Na družinskega člana tako komaj pride 200 evrov. Od tega nekaj seveda poberejo položnice. Najvišja je za elektriko, okoli sto evrov. Na srečo imajo nad hišo studenec, tako da vsaj vode ne plačujejo, medtem ko denarja za obnovo 100 let stare hiše, ki iz dneva v dan bolj propada, seveda ni. A zdaj imajo vsaj pošiljke dobrih ljudi ...

Pomagajte Borovšakovim

Spoštovane bralke in bralci, če lahko kakor koli po svojih močeh pomagate družini Borovšak z Dola pri Hrastniku, vas prosimo, da prispevek nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za družino Borovšak, sklicna številka 7129.

 

Deli s prijatelji