Polovica lesa bo obležala v gozdovih

LJUBLJANA – Ob žledolomu minulo zimo je po zadnjih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije obviselo ali obležalo skupno 9,405.000 kubičnih metrov lesa, kar je skoraj dvojni letni posek. Od tega je 3,183.000 kubikov iglavcev in 6,222.000 kubičnih metrov listavcev. Do 18. avgusta je bilo po ocenah ZGS v celoti saniranih 41 odstotkov iglavcev (1,3 mio. m3 lesa) in 18 odstotkov listavcev (1,1 mio. m3 lesa,) skupno torej 26 odstotkov poškodovane lesne mase ali 2,4 mio. m3 lesa. Pri sanaciji gozdnih prometnic je bilo do zdaj očiščenih 98 odstotkov gozdnih cest in 77 odstotkov gozdnih vlak.

Na zavodu priznavajo, da sanacija poteka nekoliko počasneje kot v spomladanskih mesecih, predvsem zaradi obilice dežja in težkih razmer na terenu. Hkrati pa si ne upajo napovedati, koliko lesa bo vendarle za vedno obležalo v gozdovih. Terenski gozdarji so mi prišepnili, da vsaj polovica vsega polomljenega lesa, kar za gozd niti ni slabo, saj se s tem bogati. A hkrati se zastavlja vprašanje, zakaj ob tako velikem daru narave pristojni niso ustavili sečnje v neprizadetih gozdovih, teh je polovica. Eden argumentov zavoda je, da bi bilo nesmiselno ustaviti sečnjo v gozdnem gospodarstvu v Murski Soboti, ker je pač treba od nečesa živeti. Vendarle pa položaj kaže na to, da država nima nobene strategije gospodarjenja z bogastvom, ki bi zagotovo lahko zaposlilo na tisoče ljudi.

V Sloveniji imamo namreč kar 460.000 lastnikov in solastnikov gozdov. Pravilo, da se parcele, velike pod pet hektarjev, ne smejo deliti, so v zakon o gozdovih vnesli šele pred kratkim.

Lesne industrije imamo le še za vzorec, večino kakovostne hlodovine izvozimo v Avstrijo in Italijo. Če tega ne bi bilo, bi se naši gozdovi kaotično zarasli v pragozd.

Edini pozitiven premik v resno gospodarjenje z gozdovi je zaznati v Zvezi lastnikov gozdov, ki trenutno združuje 29 društev, kamor je včlanjenih 4000 lastnikov.

Kot nam je povedala strokovna tajnica zveze Veronika Valentar, je Strojni krožek lastnikov gozdov Bled ustanovil družbo SK servis, d. o. o., ki pridobiva lesno biomaso in nekaj lesa za podjetje Lip Bled. »Na Štajerskem je nastala gozdarska zadruga lastnikov gozdov Pohorje–Kozjak, kjer poskušajo skupaj tržiti hlodovino, lesne sekance in polena. V prihodnosti imajo v načrtu tudi prodajo energije, se pravi les v obliki kilovatnih ur električne energije. Načrtujejo investicijo v kotlovnico.«

Valentarjeva obenem pripomni, da je trženje lesa v Sloveniji težavno: »Slovenski odjemniki, žage in podjetja so predvsem slabi plačniki, tu je kar velika težava. Hkrati pa za resno prodajo zaradi razdrobljenosti zmanjka količin.«

Država ima na voljo milijon kubičnih metrov, zasebni lastniki posekajo preostale tri milijone, a vsak resen odjemnik pričakuje, da bi mu zagotovili vsaj milijon kubikov, kar pa trenutno ni mogoče.

»Pred desetletjem so v Slovenijo prišli potencialni kupci oz. investitorji iz Nemčije, Švice, med drugim tudi Ikea, a so se obrnili prav zaradi nezmožnosti zagotavljanja količin,« pove Valentarjeva.