LJUBLJANA – Slovenske ceste so v zelo slabem stanju, ki se še poslabšuje, izhaja iz ugotovitev programa EuroRAP, s katerim so vrednotili stanje cest in jih po zgledu testov avtomobilskega trka označili z zvezdicami od ena do pet. Pokazal je, da je polovica od dobrih 6000 kilometrov državnih cest v Sloveniji v zelo slabem stanju, skrb vzbujajoče pa je tudi dejstvo, da je veliko državnega cestnega ožilja prislužilo samo eno zvezdico ali dve.
Sredstev vse manj
V Direkciji RS za ceste pravijo, da so se sredstva, namenjena vlaganjem v ceste, v zadnjih petih letih zmanjševala: z rebalansi ji je bilo v tem obdobju odvzetih več kot 203 milijone evrov. Zadnja dva rebalansa, torej v letih 2011 in 2012, sta po navedbah direkcije posegla v že sklenjene pogodbe.
Dolga zima je pustila posledice
Vedno nove stroške seveda povzročajo tudi vse pogostejše poplave in obilne padavine, sploh pa letošnja zima, ki je na cestah povzročila obsežnejše poškodbe. Popis vozišč, ki so se poškodovala pozimi, sicer še poteka, je pa že znano, da sredstva direkcije za redno vzdrževanje, manjše preplastitve, sanacije vozišč po zimi in podobna opravila, za kar bo treba po ocenah skupaj odšteti približno 57 milijonov evrov, ne bodo zadoščala. Zimska služba je porabila 21,4 milijona evrov in dodatnih 9,4 milijona evrov za posipni material.
Kje so evropska sredstva?
Za zagotavljanje ustreznega stanja cest bi direkcija prihodnjih 20 let potrebovala med 320 in 350 milijoni evrov letno, kar pa je glede na razmere v državi nerealno pričakovati, se zavedajo v direkciji, kjer so izračunali tudi, da bi za ureditev približno 3000 kilometrov cest, ki so v slabem ali zelo slabem stanju, na način, da bi bile primerljive s cestami v EU, v prihodnjih 15 letih potrebovali 200 milijonov evrov letno. Direkcija je zato vse sile usmerila v pridobivanje sredstev iz evropskih virov.
Prelivanje sredstev v železniški promet
Ponovno so opozorili tudi na izpad, ki so ga od aprila 2010 do junija lani beležili zaradi prelivanja sredstev iz naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu v javno železniško infrastrukturo, in sicer na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za naložbe v javno železniško infrastrukturo. S tem, ko so bila namenska sredstva, zbrana za vlaganje v ceste, povsem preusmerjena v železnice, je bil povzročen triletni izpad prihodka, ki ima danes za posledico propadanje in slabšanje lastnosti voziščnih konstrukcij na pretežnem delu cest v upravljanju direkcije, opozarjajo.
Občine nezmožne vzdrževati svoje ceste
Ob tem spominjajo, da se je v zadnjih 15 letih državno cestno omrežje zaradi prenosa cest iz pristojnosti občin na državo (razlog za prenos cest v pristojnost države je bila ravno nezmožnost vzdrževanja občinskega cestnega omrežja v obsegu, kot je bil zatečen ob ustanovitvi občin) povečalo za okoli 1000 kilometrov, pri čemer pa sredstva v proračunu niso sledila temu povečanju: »To pomeni, da so bile občinske ceste, ki so prešle v pristojnost države oziroma jih je morala v upravljanje prevzeti direkcija za ceste, v slabem ali zelo slabem stanju,« še poudarjajo v direkciji.