Trump ni zmagal kljub nasprotovanju elite, ampak prav zato, ker so se proti njemu združili Clintoni, Bushi, dominantni mediji in predstavniki drugih samozvanih elit. Njegova zmaga je zmaga tiste tihe večine, ki ima dovolj medsebojno zlizane politične elite, ki meni, da ji je usojeno večno vladati. Nelagodje vodilnih evropskih politikov ob njegovi zmagi ni naključje. Pravzaprav je samo še vprašanje časa, kdaj se bo pojavil kakšen evropski Trump, ki bo stresel tukajšnje politično prizorišče. Tudi v Evropi se namreč vse bolj zdi, da ljudje služimo interesom politike, namesto da bi politiki služili ljudem. Ali bi zato sploh bilo presenečenje, če bi se po »fiasku« Merklove z migranti v Nemčiji pojavila različica Trumpa? Samo najbolj naivni verjamejo, da večina ljudi v Nemčiji ali Avstriji podpira politiko odprtih vrat do migrantov iz Sirije, Afganistana, Iraka ali severne Afrike.
Očitno vse bolj postaja svetovna smernica, da je perspektiva iz prestolnice povsem drugačna kot iz okolice. Slovenija pri tem ni izjema. Tudi pri nas se vsako nasprotovanje politični eliti ob pomembnejših družbenih vprašanjih hitro razglasi za populizem. Stališče večine ljudi do sanacije bank ali na primer do načina reševanja migrantske krize je tudi v Sloveniji drugačno od stališča in politike vladajoče elite. Oboje tako ali drugače pade na pleča navadnih ljudi, ki redno plačujejo vse dajatve. Nekdo v Halozah, ki se s trdim delom težko prebija iz dneva v dan, vse manj razume politični besednjak ljubljanske elite, navajene na različne socialne privilegije. Podjetnik, ki redno plačuje dajatve in se na trgu bori za preživetje, ne razume besed državnega uradnika, ki je v službi zaščiten kot kočevski medved. Delavci ali upokojenci pa ob svojih prejemkih težko razumejo menedžersko elito v državnih podjetjih, ki ni zadovoljna niti s petkrat višjimi plačami od povprečne in zahteva dodatne nagrade. Naša oblast pa očitno še vedno ne razume, da je izvoljena zato, da izboljšuje življenje ljudi, in ne da ohranja samo sebe in povezano elitno omrežje.
