NA KOŽO

Polna rit je
 slaba popotnica

Objavljeno 28. junij 2012 00.20 | Posodobljeno 28. junij 2012 00.21 | Piše: Milena Kalacun Lapajne

Znano je, da ima razvajen otrok več težav s prilagajanjem, saj v življenju slej ko prej naleti na okoliščine, ki mu niso po volji.

Vedno težje razumem mlade mamice, ki svojim otrokom dobesedno vse tlačijo v usta in še kam. To, da ima punčka, ki se je šele dobro začela zavedati sveta okoli sebe, 38 barbik, se mi zdi katastrofalno, če ne že bolno. Zakaj, hudiča, potrebuje štiriletni otrok 38 barbik? Ne razumem očetov, ki svojemu otroku z lahkoto odobrijo nakup kar vseh plastičnih igrač s police v supermarketu. Samo da bo mir in da se ne bo drl ali drla. Priznam, tudi sama včasih nisem najbolj zgledna mama, sem pa neomajna, ko me hčerka ali sin prosita za igračo, ki jo že imata v skrinji igrač. To seveda zahteva veliko energije in pregovarjanj, a na koncu se vseeno počutim fajn, ko gremo iz trgovine brez nove, že enkrat kupljene igrače in solz. Takrat sem ponosna predvsem na njiju, ker vidim, da razumeta in sprejemata razlago, podkrepljeno s tehtnimi argumenti, in tako, vsaj upam, ne bosta zašla v vsem zelo znano razvajenost. Seveda imamo vsi starši svoje otroke neskončno radi in bi jih najraje nosili v žepu ter v vsakem trenutku bedeli nad njihovimi koraki. A tako ne gre in prav je, da to ni mogoče. Priznana psihoterapevtka mi je zadnjič v značilni ženski debati razložila, zakaj se starši obnašamo kot idioti, ko gre za vzgojo lastnih potomcev. Starši razvajenega otroka so prepričani, da je njihov otrok v vsakem pogledu idealen, zato niso sposobni realno ovrednotiti njegovih pozitivnih in negativnih lastnosti. V vsem so mu pripravljeni ustreči, tako rekoč na migljaj (še preden otrok zajoče ali začne cepetati). Vse dejavnosti in družinske obveznosti so naravnane le po meri otroka in njegovih potreb, interesov, odločitev. Ko ti malčki odrastejo in so brez osnovnih sposobnosti za normalno, samostojno življenje, pa nastaneta hudič in slaba volja. Znano je, da ima razvajen otrok več težav s prilagajanjem, saj v življenju slej ko prej naleti na okoliščine, ki mu niso po volji. Znajde se v stresnem položaju, ki mu ni kos. Precej težko breme, se vam ne zdi? Prepričana sem, da bi starši (večina njih), če bi imeli to modrost, v trenutkih, ko so še imeli možnost (ne)kupiti 37 barbik, ravnali odločneje in bolj preudarno. Zavoljo svoje odgovornosti, odgovornosti do otroka in za dobro vse družine.

Deli s prijatelji