Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. V nasprotju z božičem jo praznujemo na različne datume, a vselej med 22. marcem in 25. aprilom. Odvisno pač od prve pomladne polne lune. Prihodnje leto bomo tako žegnano šunko, jajca, hren in potico natepavali že 27. marca, v 2017. pa šele 16. aprila. Vpliv polne lune je tako več kot dokazan. A ne le na cerkvene praznike, tudi ali zlasti na ljudi. Ne oziraje se, ali so cerkveni ali ta rdeči. Poglejmo le zadnja dogajanja v deželici pod Alpami. V kombinaciji s politiko je polna luna v Sloveniji očitno sposobna domala vsega. Tudi tega, da imajo muhe enodnevnice daljše življenje kot kakšna ministrica ali minister v Cerarjevi vladi. In če bi bil predsednik vlade kaj malega astrologa, kadrovskih vladnih potez ne bi vlekel v času prihajajočega ščipa, ki bojda kar kliče nase nesreče v vseh možnih pojavnih oblikah. Prerokovalci za ta čas denimo odsvetujejo celo operacije, puljenje zob, tudi vsakršne pomembnejše pogovore in dogovore. Slovenski vladni kabinet torej bolj od katerega koli ministrstva potrebuje ministra za astrologijo. Predsedniku vlade priporočam, da ga izbere in ustoliči čim bližje prazni luni. Kajti to obdobje je čas vsakovrstnih biznisov in uspehov. Stavim, da bi ob prazni luni imenovani minister preživel v svoji vladni pisarni vsaj kak mesec. Kar postaja v deželici pod Alpami že kar spoštljiv dosežek.
Sploh pa smo sredi praznika, ki kliče k veselju. Ne oziraje se na prisilno okrnjeno vladno posadko bomo večinsko pridno mlatili velikonočne dobrote. Nam najljubši južni sosedje so denimo izračunali, da bodo te dni po goltancih spustili kakih tisoč ton uvoženih šunk in dvajset milijonov jajc. In še, da bo štiričlanska družina v lepi njihovi za kolikor toliko spodobno velikonočno košarico, ki bo danes romala pod curke žegnane vode, odštela blizu osemdeset evrov. Tisti redki, ki bi hoteli od včeraj do pojutrišnjega ponedeljka zaužiti prav vse od Boga zapovedane dobrote, pa naj bi segli še globlje v denarnico; velikonočno kulinarično razvajanje naj bi jih stalo debelih dvesto evrov. Verjamem, da slovenska matematika ni kaj dosti drugačna.
Bodimo te dni veseli in siti! Če drugega, nam je ta država omogočila, da šunke, jajca, hren in potico jemo svobodno in po mili volji. Pred Titom smo jih morali skrivati.
