Ves čas imamo polna ušesa o napredovanju znanosti in napovedi, kakšne čudeže nam prinaša prihodnost, hkrati pa je naš edini stik s tem napredkom uporaba pametnih telefonov, hitrega interneta, videoigric in nepreglednega nabora televizijskih vsebin. Naša obsedenost z zabavo je neverjetna, za videoigrice, alkohol, adrenalin, kupčkanje materialnih dobrin, modo in druge izrazito neesencialne vedenjske vzorce smo pripravljeni žrtvovati prosti čas, zdravje in zaslužek. Primorani smo se celo odreči odnosom s soljudmi, da se lahko v zadovoljivi meri potopimo v svet brezumja in umetnega draženja čutov.
Ste se kdaj vprašali, zakaj slavimo tipčke, kot je bil Steve Jobs, čigar tovarne na Kitajskem imajo nameščene mreže za lovljenje samomorilcev, ki ne zmorejo več izkoriščanja in zastrupljanja? Zakaj je med božanstva povzdignjen ustanovitelj facebooka, spletne aplikacije, ki arhivira naše osebnostne profile in povezave? Na te ljudi smo prenesli del svoje zasebnosti in avtonomije, da lahko v miru lebdimo v nedelu in se prepuščamo lažnim občutkom sreče, ljubezni in nepogrešljivosti. Vsako mnenje šteje. In čeravno še ne ustrezamo podobam iz apokaliptičnih znanstvenofantastičnih filmov in knjig, lahko že prepoznamo prve znake. Zadostuje preprost sprehod po ulici, kjer lahko opazujemo ljudi, ki imajo v ušesih slušalke in so priklopljeni na kolektivno zavest. Etiketa in natančno ubesedenje se morata pokoriti težnji po hitrih odgovorih.
Ni več časa, čeprav ne ustvarjamo ničesar. In naši računi za te storitve načeloma presegajo vse druge račune za gospodinjstvo. Zadeva postaja še toliko bolj zaostrena, če se umaknemo iz ljube domovine v bolj razvita mesta. Tam dobimo občutek, da so naša fizična telesa ovira, ker jih je treba krojiti po nedosegljivih kriterijih modne industrije. Nekateri se dejanskim medčloveškim stikom umaknejo, tako da zasedejo druge časovne niše – na primer so dejavni ponoči. V luči nedavno napovedane in težko pričakovane vnovične odprave na Luno so prvo upanje, da bo do tega prišlo, zanetili ekonomisti, ki so izračunali, da je na Luni kar nekaj surovin, ki bi lahko prinašale zaslužek ali služile kot osnova za nadaljnji prodor v vesolje. Raketo, ki bo tja ponesla astronavte, pa bodo najverjetneje poganjali všečki.