Tudi septembrski dnevi so kot nalašč za izlet s kolesom. Posebno primerni so tisti konci, kjer ni prehudih klancev in se človek preveč ne zasopiha. Sorško polje v trikotniku med Kranjem, Škofjo Loko in Medvodami je pravšnje za kaj takšnega.
Vsepovsod je polno poljskih poti, več skritih ribnikov z bogato floro in favno, soteska Zarice pod Kranjem in širna polja med gorami. Zato kar atlas Slovenije v roke in na pot. Vsakdo si lahko izbere svojo potko in med drugim obišče tudi starodavno cerkvico pod Križnogorskim hribovjem prav na robu Sorškega polja.
Po Sorškem polju si lahko kolesarski izlet polepšamo z ogledom nekaterih naravnih znamenitosti. Le vedeti je treba, kam pogledati, saj so lepote včasih skrite. Mednje prav gotovo spadata ribnika v Hrašah in tisti v Ratečah. V jamah, kjer so nekdaj kopali gramoz, se je po opustitvi izkopov dvignila podtalnica in so nastala jezerca. V desetletjih so se nekdanje rane v okolju temeljito zarasle in nastali so biotopi, polni zanimive favne in flore. Poleg teh pa si lahko med Podrečo in Kranjem sredi ravnine ogledamo še pravo konglomeratno sotesko, kjer si je reka Sava sredi ravnine v lastne naplavine izdolbla kanjon Zarice.
Prav na drugi strani Sorškega polja, tik pod pobočjem Križne gore, najdemo starodavno cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Točno na polovici poti med Škofjo Loko in Kranjem.
Izvor besede Crngrob ima pravzaprav dve smeri. Prvi naseljenci so prišli iz južne Nemčije in beseda v visoki nemščini Ehrengruben pomeni tudi plodna zemlja. Slovenski izvor besede Crngrob pa prihaja iz legende o glavarju, ki je okoliške prebivalce silil v gradnjo orjaškega zvonika, ki zaznamuje to staro cerkev.
Prvotna cerkvena ladja je bila zgrajena v 14. stoletju in je bila enoladijska. Ta del je poslikan tudi z najstarejšimi freskami, ki prikazujejo življenje Svete družine in prebivalcev tega časa. Meni se že od nekdaj zdi najprisrčnejši prizor, ki kaže svetega Jožefa pri kuhanju. To je hkrati tudi eden izmed najstarejših dokazov, da moški resnično nismo najbolj primerni za gospodinjska opravila. Jožef se sicer pogumno spoprijema s kuhanjem, a pri tem ni najbolj uspešen. Poskuša namreč zavreti mleko, a mu je skipelo čez rob. Občutek neuspeha in razočaranja je vsekakor prikazan na njegovem obrazu.
Crngrob je prav kmalu postal romarska točka in zato so cerkev v naslednjem stoletju razširili v dvoladijsko, v naslednjem stoletju pa v troladijsko gotsko zgradbo. Tako je danes enovita cerkev pravzaprav rezultat več stoletij gradnje. Notranjost in zunanji zidovi so poslikani s freskami, katerih avtorja sta mojster Bolfgang in Janez Ljubljanski. Iz tega časa pa izvira tudi mogočni gotski zvonik, pokrit z baročno streho.
Po legendi naj bi lokalni glavar silil podložnike v gradnjo mogočnega zvonika in jih s tem spravil v revščino. Za svoje kruto ravnanje je bil kaznovan tako, da je bil pokopan v črnem grobu, po katerem naj bi kraj po slovenskem izročilu tudi nosil ime. V resnici je bilo ravno nasprotno. Glavar se je bal, da bodo farani zaradi velikih stroškov obubožali, in jim je zaradi tega branil gradnjo tako velikega zvonika. Seveda ga niso poslušali in so zgradili impozantno zgradbo. Vendar je zgodovina dostikrat neprizanesljiva. Farani so za obubožanje okrivili prav nič krivega in dobronamernega glavarja in tako mu je nalepka krivičneža ostala do današnjih dni. Z zvonikom pa gradnja še ni bila končana. Šele v 19. stoletju je nastalo vhodno stebrišče, ki je zamenjalo nekdanjo leseno lopo.
Ljudje smo sicer od nekdaj popotniki. Dostikrat ne v zadovoljstvo oblasti, ki si želi, da bi bili doma, pridno delali in predvsem vestno plačevali davke. Srednjeveški prebivalci Sorškega polja, ki so bili nemške narodnosti, so od nekdaj radi romali v nemška središča. Svojo slo po potovanjih v daljne kraje so zakrili s pobožnostjo, ki ji niti stroga oblast ni prišla do živega. So pa ti popotniki iz Kölna v osrednji Nemčiji domov prinesli pravo pravcato kitovo rebro, ki je še danes obešeno pod stropom cerkve.
Pri potepanju po Sorškem polju najdemo za vsakogar nekaj. Vzeti je treba le kolo in se odpeljati dogodivščinam naproti.
