Poljakovo truplo sprlo Ljubljano in Varšavo

LJUBLJANA – Kdo bi slutil, da bo običajna prometna nesreča, žal s smrtnim izidom, poskrbela za pravi mednarodni škandal. Pripetila se je 8. maja na ljubljanski avtocesti. Nekaj je pičilo Poljaka Roberta M. Kruka, ki se je med vračanjem v domovino ustavil na počivališču Barje, da se je odločil prepešačiti cestišče, a mu to ni uspelo. Zbil ga je avtomobil, hudo ranjen 48-letnik pa je še istega dne umrl v kliničnem centru. Opravili so obdukcijo, truplo so prepeljali na Žale, stekel je papirološki postopek, nujen za to, da pristojni prižgejo zeleno luč za prevoz umrlega v domovino. Zapletlo pa se je ravno po tem, ko so nesrečnega Roberta prepeljali v domači kraj. Opazili naj bi, da je truplo v močno napredovalem stanju razpadanja, zato so se pojavili sumi, da so na Žalah z njim ravnali neetično in ga niso imeli spravljenega v hladilnici. Ker so Žale javno podjetje mesta Ljubljana, so uradna vprašanja v zvezi s tem prispela na naslov župana Zorana Jankovića, njegov odgovor pa je očitno močno razburil najvišje predstavnike Poljske v Republiki Sloveniji.

»Le vljudno 
smo vprašali«

V Sloveniji menda umre od 10 do 20 poljskih državljanov na leto, gre za turiste in tranzitne potnike. Robert je bil, denimo, eden od treh Poljakov, ki so samo maja umrli v naši državi. Ko o primeru in dopisovanju z županom Jankovićem pobaramo poljskega konzula v Sloveniji Rafała Budyto, odvrne: »Lahko vam dam samo izjavo o dejstvih.«

Vodil je postopek, preden je kot konzul izdal potrdilo za prevoz trupla v domovino. »To lahko traja pet, šest, sedem dni.« Glede Roberta je trajalo še par dni dlje, pooblaščeno podjetje za prevoz umrlih je namreč na Žale ponj prišlo 17. maja. »Od tega podjetja smo nato prejeli uradni dopis, da je bilo truplo v neprimernem stanju. Kaj takega bi se nam v Sloveniji zgodilo sploh prvič, naloga veleposlaništva v takih primerih pa je, da preveri, ali in kaj se je dogajalo. Zato sem župana Ljubljane v konzularnem pismu zaprosil za informacijo oziroma za preiskavo o tem, ali sta bila morebiti kršena etični kodeks in zakonodaja s področja pogrebne in pokopališke dejavnosti.«

Svojega dopisa nam Budyta noče pokazati, ravno tako ne Jankovićevega pisnega odziva, ta pa naj bi bil po naših informacijah precej žolčen, nad poljskim veleposlaništvom naj bi se znesel z besedami, da so zlorabili zaupanje mesta Ljubljana, saj obtožujejo Žale, ne da bi prej preverili, kakšna je resnica, in da so se tako in tako že oglasili Poljakovi sorodniki, ki od mesta izsiljujejo denar.

»Ne bom govoril o podrobnostih, lahko le povem, da nas je neprimeren in čuden odgovor župana zelo razžalostil, zaradi konteksta odgovora smo precej vznemirjeni. Nikogar namreč nismo obtoževali, le vljudno smo vprašali, ali je šlo kaj narobe,« de Budyta, pohvali siceršnje odnose med Slovenijo in Poljsko tako na državni kot tudi na lokalni ravni, vendar je zaradi Jankovićevega dopisa, pove, nastal neprijeten položaj. »Zadeva je odprta, vendar pa je za politične zadeve na ravni države odgovoren veleposlanik.« Lahko torej pričakujemo kak uraden odziv veleposlanika Pawła Czerwińskega?

Neprepoznaven, rjavozelen, napihnjen

Ali in kaj je torej šlo narobe pri hrambi trupla Poljaka Roberta, smo se pozanimali tudi mi, direktor podjetja Žale javno podjetje, d. o. o., mag. Robert Martinčič, pa nam odgovarja: »... zavračamo insinuacije o našem neustreznem ravnanju s pokojnikom. Trditev, da je bil hranjen pri neprimerni temperaturi, je še posebno neprimerna, neresnična in nestrokovna ob dejstvu, da imamo v naših hladilnicah kapaciteto hranjenja 200 pokojnikov hkrati, hranimo več kot 12.000 pokojnikov na leto, z vsemi ravnamo enako in po enakem postopku.«

Dan po Robertovi smrti je bila torej opravljena obdukcija, truplo pa so tistega dne tudi pripeljali na Žale. Martinčič trdi, da so ga takoj dali v hladilnico, »v kateri je ustrezna konstantna temperatura. Prevoznik iz Poljske pa ga je prišel prevzet šele 17. maja. Pri prevzemu je bila prisotna tudi zdravstvena inšpektorica. Cinjenje kovinske krste je opravil prevoznik iz Poljske. V zvezi s tem pokojnikom se ni z nami pogovarjal nihče s poljskega veleposlaništva.«

Kako pa odgovarja na očitek, da je bilo truplo v neprimernem stanju? »Razkroj se začne v roku 24 ur. Pri nas je bil v hladilniku osem dni. Stanje trupla ob prevzemu je bilo ustrezno pretečenemu času od smrti, torej devetih dni,« je prepričan Martinčič in v strokovni dokaz ponuja mnenje predstojnika Inštituta za sodno medicino dr. Jožeta Balažica. »Glede na to, da se v hladilnici le nekoliko upočasni razkroj, je treba upoštevati, da v devetih dneh truplo že razpade in da je v obraz neprepoznavno. Koža postane rjavozelena. Po tem času je torej v že močno napredovalem razpadlem stanju – napihne se, pod kožo se pojavijo gnilobni plini...«

Direktor Žal nam je sporočil še, da je po smrti naloga svojcev, da naročijo balzamiranje ali upepelitev, kar je tudi spoštovanje pietete do pokojnika. »Za večino primerov umrlih tujcev je praksa, da se zadeve pri nas uredijo v do treh dneh po smrti, bodisi to storijo svojci bodisi njihova pooblaščena pogrebna podjetja. V tem primeru pa se je to zgodilo šele deveti dan.«

Dodal je, da so po njegovi oceni v tem primeru Žale, d. o. o., postale tarče izsiljevanja. »Sestra pokojnega nam je namreč poslala dopis, v katerem je navedla, da bo za določeno odškodnino, nekaj sto evrov, na vse skupaj pozabila, v nasprotnem pa bo sprejela nadaljnje ukrepe. Seveda smo njeno zahtevo zavrnili kot neutemeljeno.«

Župan ščiti sodelavce

Vsebine dopisovanja s poljskim konzulom pa nam noče razkriti niti župan Mestne občine Ljubljana. Glede zapleta s Poljakovim truplom Janković odgovori le na kratko. »Prepričan sem, da nepravilnosti ni bilo, saj JP Žale svoje delo opravlja izjemno strokovno. Konzul je, ne da bi preveril dejansko stanje, obvestil javnost in druge institucije (zgolj na podlagi dopisa pokojnikove sestre), kot župan pa sem le zaščitil svoje sodelavce, ki delajo strokovno in korektno, tovrstno blatenje ter obtoževanje sta nedopustni.«

Če je s tistim o javnosti župan Janković namigoval, da naj bi Budyta o vsem skupaj obvestil občila, nima prav. Po konzulovem odzivu sodeč bi prej porekli, da je bil začuden, da smo za primer na Slovenskih novicah sploh izvedeli. O tem so nas namreč obvestili ljudje, ki se poklicno ukvarjajo z ljudmi po njihovi smrti. Ti med drugim trdijo, da je nemogoče, da bi truplo v dobrem tednu v hladilnici toliko razpadlo, kot je Poljakovo.