LJUBLJANA – Na skupni seji parlamentarnih odborov za infrastrukturo in okolje so poslanci ob razpravi o poplavni varnosti pogrešali predvsem sistemske rešitve. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan jih je pozval, naj prenehajo politično spletkariti in naj kot zakonodajalci sprejmejo boljše rešitve za poplavno varnost.
Po treh urah in pol seje, na kateri so člani odborov predstavljali predvsem svoja videnja poplavne problematike, jih je Šestan pozval, naj v trenutkih, ko se država sooča z novimi poplavami, pustijo »politična prepucavanja« ob strani. »Dajte konstruktivne predloge, ste zakonodajalci, zakaj tega ne izpeljete? Pokažite interes, posvetujte se s stroko. Savinje že 24 let nismo uredili, mene je sram ob tem,« je dejal. Ob tem pa je izpostavil, da lahko kot poveljnik civilne zaščite le opozarja na probleme. »Če boste želeli stvari premakniti, vam bomo pomagali,« je poudaril ter dodal, da je zakon o odpravi posledic naravnih nesreč skrpucalo in ga je treba čim prej popraviti.
Politika o sanaciji škode
Poslanci so sicer v razpravi predstavnike vlade opozarjali, da po vsakih poplavah na podobnih sejah govorijo o enakih težavah, rešitev pa da je bore malo. Okoljska ministrica Irena Majcen je pojasnila, da je od 61 poplavnih območij za 31 območij narejen poplavni načrt. Poudarila je, da se protipoplavni ukrepi in investicije že izvajajo na območju Savinje in Drave, in sicer na območju Luč in Celja. Izpostavila pa je, da je treba za sistemske ukrepe zagotoviti finančna sredstva ter obravnavati vodotoke v celoti.
Zadnja ocena o škodi po poplavah v kmetijstvu kaže, da so vode poškodovale 21.000 hektarjev kmetijskih površin, je povedal kmetijski minister Dejan Židan. Stopnja škode je različna, najhuje je v vinogradih, kjer je prišlo do drsenja zemlje, kar pomeni, da so posledice nepopravljive. Velika škoda je tudi na bučah, oljni ogrščici in koruzi.
Pobude ukrepov gredo po ministrovih besedah v tri smeri, in sicer v korigiranje izvajanja kmetijske politike pri okoljskih ukrepih, v omogočanje uveljavljanja višje sile ter v izplačilo akontacije neposrednih plačil. »Sklepi in študije so premalo, za protipoplavno varnost bo treba angažirati velika sredstva. Letos se osnovno vzdrževanje vodotokov financira iz vodnega sklada, za kar je bilo namenjenih 17 milijonov evrov,« je dejal Židan. Sam podpira poziv, da država ponovno pregleda načrt upravljanja voda. Zaveza države je, da do leta 2015 naredi nov načrt upravljanja.
Zadrževalnik bi uredil zgolj štiri odstotke vode
Prvi mož Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik je opomnil, da pri načrtovanju objektov za protipoplavno zaščito ne smemo pozabiti na namakanje. »Povezati in izboljšati je treba tudi podatkovne zbirke, saj še vedno ni evidenc za mogoče plazenje. Predlagamo tudi možnost vključitve plazov v sisteme podpor,« je dodal. Župan občine Dobrova Polhov Gradec Franc Setnikar je prepričan, da je eden prvih pogojev reševanja poplavne varnosti takojšnje urejanje vodnih objektov, vodnih strug. »Službe, ki smo jih pred časom imeli za urejanje vodotokov, ni več. Za naš zadrževalnik, ki je tak problem, je zapisano, da bi uredil zgolj štiri odstotke vode, ki bi pritekla v Ljubljano,« je dejal in dodal, da je sredstva, ki so jih že vložili v poplavno varnost, odneslo, ker zadev niso uredili, kot bi se moralo.
Dejan Krivic (SDS) je spomnil, da v parlamentarnem odboru za okolje po vsaki poplavi opozarjajo, kaj je nujno narediti, pa žal po njegovem mnenju ni veliko narejenega. »Država se mora odločiti, ali bo vodila sanacije po škodah ali pa bo vodila tudi preventivo. Dokler ne bo korenitega premisleka, ne bo večje rešitve za naslednje poplave,« je dejal. Da se po vsakih poplavah le gasi težave, je dejala Jana Jenko (Desus), ki je tudi poudarila pomen in pričakovanje sistemskih rešitev za to področje.
Četudi ni »stručko« na tem področju, se je tudi Miha Kordiš (ZL) o poplavni problematiki izobrazil v zadnjih 14 dneh, ker je poplavilo njegovo domačo Škofjo Loko, je pojasnil. Zanimalo ga je predvsem, zakaj se za poplavno varnost ne zadolžimo. Ob tem pa meni, da čeprav o poplavni varnosti ne ve nič, vseeno ve več kot pristojna ministrica.
