Politika molči o reviziji

LJUBLJANA – Da bi morda celo lahko pričakovali, da bo računsko sodišče po reviziji (ne)pravilnosti poslovanja 14 pravosodnih oziroma nevladnih proračunskih uporabnikov v letu 2011 izreklo »samo« pet negativnih mnenj in devet domnevno precej manj skrb vzbujajočih mnenj s pridržkom, si ta hip misli marsikdo med tistimi, ki poznajo vsebino revizijskega poročila o nepravilnostih pri poslovanju teh proračunskih uporabnikov. Mogoče bi to res lahko pričakovali.

Računsko sodišče je negativno mnenje izreklo Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo nekateri pri nas še kar tako radi kujejo v zvezde, Državni volilni komisiji (DVK), svojčas tako opevani Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) in nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu ter celo Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Kaj pa, če so se pri teh proračunskih uporabnikih pokazali le vrhovi gnilobne gore, ki se trdovratno skriva pod gladino slovenske (para)državne greznice?

Dobra novica: KPK, DVK in drugi obravnavani proračunski uporabniki naj bi marsikatero nepravilnost po treh letih bodisi že odpravili bodisi vsaj že začeli odpravljati. In zakaj bi bila to dobra novica? Mar zato, ker je še precej bolj skrb vzbujajoče od tistega, kar je odkrilo računsko sodišče, nekaj drugega: da si slovenske politične stranke in njihovi kandidati za evropske poslance medtem (ob tem) raje zatiskajo oči in ušesa, namesto da bi jasno povedali, kaj so (vsaj odslej!) pripravljeni storiti za preprečitev takšnih in podobnih pojavov.

Pa se za hip vendarle ustavimo pri nepravilnostih in napakah, ki jih je računsko sodišče odkrilo v poslovanju KPK. KPK pod vodstvom mag. Gorana Klemenčiča, na primer, ni zadostno upoštevala določil zakona o javnih uslužbencih. Pri izbiranju koordinatorja analitike in informacijske varnosti je neutemeljeno izločila kandidate z visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem. Pri razporejanju proračunskih sredstev tudi ni poslovala v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, saj je delež za odpravo plačnih nesorazmerij odpravljala v nepravilni višini. KPK je poleg tega z dvema izbranima in najetima izvajalcema sklenila pogodbe civilnega prava, ki pa so pravzaprav vsebovale elemente delovnega razmerja. Komisija je tudi preureditev svojih poslovnih prostorov načrtovala mimo zakona o javnih financah. In? KPK se je nemudoma odzvala na poročilo računskega sodišča in samozavestno pojasnila, da je večino napak, na katere je opozorilo računsko sodišče, odkrila že zunanja revizija njenega poslovanja. KPK naj bi potem večino teh neskladnosti začela odpravljati še pred revizijo ali med njenim trajanjem. No, pa je na mah spet vse v najboljšem redu v deželici na sončni strani Alp, a ne?