LJUBLJANA – Da ne bo pomote: saj je bilo čisto prav, da so bile oči slovenskih davkoplačevalcev uprte v različne podrobnosti domnevno nepreprečljivega uspeha vplivnega člana največje vladne stranke Gašparja Gašparja Mišiča kot kandidata za predsednika uprave Luke Koper. Ni pa najbrž prav, da vsakič, ko nam kdo pomaha ali nekaj časa maha pred nosom z rdečo cunjo (s podrobnostmi o nekem škandalu), zaradi tega na mah pozabimo, da je – če že govorimo o pasteh političnega kadrovanja – podobnih škandalov pri nas zagotovo še več. Ne gre samo za Luko Koper.
Lahko se, na primer, že v kratkem zgodi, da bomo vsi skupaj presenečeni, ko se bomo nekega poznojesenskega jutra zbudili in izvedeli, da se nekaj podobno nepojmljivega (kot avgusta v Luki Koper) dogaja tudi že na Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Darsu). Dvomite, ne morete verjeti, da je to sploh možno?
Po Luki Koper tudi Dars?
Pa poglejmo: 30. avgusta je završalo, slovenska javnost je bila namreč nepričakovano in kakor »naključno« obveščena, da država kot edini Darsov delničar noče glasovati o predlogu, da bi upravi in nadzornemu svetu Darsa podelila razrešnico za delo v minulem letu. Istega dne je neki slovenski medij »naključno« razkril, kako je inšpektor za delo šele po enem letu ugotovil, da je bil eden od članov Darsove uprave poleti lani izbran za to funkcijo, četudi menda ni izpolnjeval vseh pogojev za imenovanje. V redu, za to naj bi bil odgovoren nadzorni svet, a ne? Zakaj potem ni bilo mogoče podeliti razrešnice niti upravi? Recimo, da vlada najbrž celo pozna odgovor na to vprašanje.
Obstaja pa sum, da gre morda tudi za to, da so zdaj pred Darsom nekateri pomembni projekti, denimo izvedba dvestomilijonskega razpisa za elektronsko cestninjenje, ki so za nekatere prav gotovo posebno zanimivi (privlačni) že zaradi svoje dobičkonosnosti. Nejeverni Tomaži se hkrati sprašujejo, ali morda politika noče dati nadzornemu svetu in upravi razrešnice tudi zato, ker so prav njuni zdajšnji člani nekatere zalotili, kot temu pravimo, s prsti v marmeladi.
Če bi trdili, da uprave Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (uprave Darsa) v prihodnjih letih ne čakajo številne zagate in zadrege, bi se, kajpak, sprenevedali. Seveda jo. Dars bo konec koncev moral vrniti 2,8 milijarde evrov posojil, poleg tega pa se bo moral dogovoriti za reprogramiranje oziroma refinanciranje (podaljšanje vračanja) za približno milijardo evrov posojil, kar ne bo lahko. Dobra novica: Darsovi zdajšnji upravi je resda uspelo doseči znižanje ponderirane obrestne mere za dolgoročna posojila. Tako da ni več 2,62-odstotna, marveč samo 1,94-odstotna. Točno: to na letni ravni pomeni 19,9 milijona evrov prihranka. V Darsu je poleg tega šele pod zdajšnjo upravo šest izvršnih direktorjev manj, kot jih je bilo v preteklosti. Pa saj je vsak izmed njih prejemal »le« nekaj več kot 6000 evrov bruto plače.
Kaj pa, če želi politika (koalicija, vlada) zdajšnjo upravo Darsa zamenjati prav zaradi njene samosvojosti in neubogljivosti? Bi bilo to kaj novega za Slovenijo?
O, ja, seveda se lahko tudi zgodi, da bodo (po zamenjavi uprave) bremena odplačevanja omenjenih Darsovih posojil, ki jih je za gradnjo avtocestnega omrežja najemal Dars in za katera je poroštvo dajala država, padla na ramena slovenskih davkoplačevalcev. Nepričakovano, kajpak. Drži, to je celo zelo verjetno.
