OČITKI O IZSILJEVANJU

Politično preigravanje s pitno vodo v Ljutomerju

Objavljeno 02. april 2014 16.25 | Posodobljeno 02. april 2014 16.30 | Piše: P. J.

Olga Karba naj bi po očitkih svetnikov izsiljevala sprejetje svojega proračuna in za talca vzela pomurski vodni krak C.

LJUTOMER – V ljutomerski občini je vroče zaradi proračuna in pomurskega vodovoda kraka C. Svetniki očitajo županji Olgi Karba, da je hotela proračun po svoji meri, za 'talca' tega proračun pa je vzela krak C. Včeraj so proračun na seji vendarle sprejeli, vendar so s sprejetimi amandmaji poskrbeli, da se občina ne bo zadolžila tako, kot je sprva načrtovala njena županja.

Izvajalcev ni plačevala, plačevala pa je nadure

»V času usklajevanja smo svetniki prišli do raznih skrb vzbujajočih ugotovitev, tudi do tega, da je v času začasnega financiranja županja Olga Karba nekaterim zaposlenim izplačevala nadure, čeprav naj teh v javni upravi ne bi bilo. Županja v času začasnega financiranja ni plačevala zapadlih situacij kraka C pomurskega vodovoda kljub jasnim navodilom MF, ob tem pa je javnosti prikrivala navodilo računskega sodišča,« je zapisal v izjavi svetnik Damjan Bogdan.

Za komentar smo prosili tudi županjo Ljutomera Olgo Karba. Njene odgovore še pričakujemo.

Svetniki so včeraj pozvali županjo, naj takoj poplača vse izvajalce del in preneha izsiljevati. Kot se je izkazalo, namreč v času, dokler ni bil sprejet novi proračun, niso bili poplačani vsi izvajalci del. V včerajšnji izjavi za javnost so svetniki zapisali: »Županja plačuje le deloma SGP Pomgrad, preostalih izvajalcev ne plačuje. Tako s svojimi dejanji sama sebe postavlja na laž, ko trdi, da ne sme plačevati izvajalcev. Prav tako je vsem županom partnerskih občin na sestanku glede sistema C namerno zamolčala pisno mnenje Računskega sodišča RS, ki jasno sporoča, da je popolnoma neupravičeno zadrževala plačevanje izvajalcev.«

Je zamolčala mnenje?

Ministrstvo za finance je glede izvajanja projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C« v času začasnega financiranja zapisalo, da mora občina prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik obravnavati kot namenska sredstva, saj imajo ta namenskost določeno že v evropskih predpisih in v letnem zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna države. »Občina namreč ta sredstva prejme iz državnega proračuna, državni proračun mora za navedena sredstva od EU izkazati namensko porabo, posledično pa ima državni proračun ne samo pravico, ampak tudi obveznost od občine terjati vsa dokazila, ki izkazujejo namensko porabo teh sredstev.«

Ministrstvo za finance je zapisalo tudi, da si mora občina prizadevati, da je obdobje začasnega financiranja čim krajše in da čim prej sprejme proračun, v katerega bodo vključene tudi obveznosti iz preteklega leta.

Svoje mnenje je podalo še računsko sodišče, ki meni, da sicer konkretnega primera ne more komentirati, lahko pa poda splošno stališče glede porabe kohezijskih sredstev v obdobju začasnega financiranja. »... ko proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, in je treba zagotoviti neprekinjeno financiranje funkcij države in občine ter njihovih nalog in drugih s predpisi določenih namenov. ZJF poleg navedenega določa tudi omejitve glede porabe sredstev v obdobju začasnega financiranja, ki pa so namenjene predvsem temu, da se do sprejetja proračuna za tekoče leto ne začenja z novimi nalogami.«

Deli s prijatelji