LJUBLJANA – Zadnje desetletje so se na političnem parketu zgodili številni razkoli znotraj strank, mnogi politiki so stranke zapuščali in prestopali v druge, nekatere (zmagovalne) stranke na državnozborskih volitvah pa so ostale pred vrati (na zgornjem grafu poglejte, koliko mandatov so stranke dobile na zadnjih štirih parlamentarnih volitvah). Konec novembra utegnemo celo videti samoukinitev stranke – Državljanske liste,
pred časom pa so nekateri mediji poročali, da je negotova tudi usoda Zaresa.
Te dni precej vre znotraj Zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB). Zaradi debakla s kandidaturo za evropsko komisarko naj bi številni znotraj stranke zahtevali odstop Alenke Bratušek z vrha. A tega ona (še) ni pripravljena storiti, saj da je zaslužna za preboj stranke v parlament, kot je znano, pa se hvali tudi s tem, da je Slovenijo kot premierka (vlado je vodila od 20. marca 2013 do 18. septembra 2014, ko je vajeti prevzela od zdaj zaprtega Janeza Janše – ta je premierski stolček speljal Zoranu Jankoviću, sicer zmagovalcu volitev 2011, ki pa mu ni uspelo sestaviti vlade) rešila pred razvpito trojko. Jani Möderndorfer in Peter Vilfan sta menda pripravljena stranko celo zapustiti, če predsednica ne sestopi s strankarskega vrha. Kako se bo drama znotraj ZaAB dokončno razpletla, bo treba počakati približno mesec dni.
Če odideta iz stranke Vilfan in Möderndorfer, bosta v parlamentu poslansko skupino ZaAB (na zadnjih parlamentarnih volitvah so si priborili štiri poslanska mesta) zastopali le še Bratuškova in Mirjam Bon Klajnšček.
 |
| Pred vrati parlamenta so na volitvah 2014 ostali zmagovalka volitev 2011 Pozitivna Slovenija (PS), SLS (leta 2011 je imel 6 mandatov), Državljanska lista (leta 2011 z 8 mandati), SNS z Zmagom Jelinčičem Plemenitim na čelu in drugi. |
Pred vrati ostala SLS in PS
A ZaAB se godi še vseeno bolje kot stranki, iz katere je odšel. Pred vrati parlamenta je na zadnjih volitvah (2014) namreč ostala nekdanja največja koalicijska stranka PS (28 mandatov na volitvah leta 2011). To se je zgodilo potem, ko je 'odmrznjeni' Zoran Janković na kongresu premagal Bratuškovo. Ta je nato s somišljeniki zapustila stranko in ustanovila svojo – ZaAB. Medtem ko so takrat dejali, da je PS talec Jankovića, zdaj nekateri govorijo, da je ZaAB talec nepriljubljene (sodeč po lestvicah priljubljenosti) Bratuškove.
Na istih volitvah je iz parlamenta izpadla tudi Slovenska ljudska stranka (SLS), ki jo vodi Franc Bogovič. Parlamentarni prag so na zadnjih parlamentarnih volitvah zgrešili za 0,05 odstotne točke. Bogovič je še vedno šef stranke, mesto predsednika pa je nasledil, potem ko je z vrha sestopil Radovan Žerjav (leta 2011 je stranka pod njegovim vodstvom na predčasnih parlamentarnih volitvah dobila 6 mandatov). Ne glede na poraz na parlamentarnih volitvah, sta Janković (ter Lista Zorana Jankovića) in SLS dobre trenutke doživela na županskih volitvah.
Janković je že tradicionalno zmagal v Ljubljani, SLS pa je dobil največ županov (v prvem krogu so jih po podatkih objavljenih na straneh, ki jih upravlja ministrstvo za notranje zadeve, dobili 25, v drugem še 6). Na drugi strani z rezultatom na županskih volitvah ne more biti zadovoljna zmagovalka zadnjih parlamentarnih volitev Stranka Mira Cerarja (SMC): nima namreč niti enega župana. Naj dodamo, da je ZaAB v drugem krogu uspelo dobiti enega župana.
 |
Leta 2011 je na volitvah zmagal PS z Jankovićem na čelu (parlamentarnega praga nista dosegla LDS in Zares, ki sta v prejšnjem mandatu še sestavljala vlado). A veselje ni trajalo dolgo. Po mučnem glasovanju, na katerem so iskali 'pucke', ki naj bi bili obljubili glas Jankoviću, se je izkazalo, da takšnih ni. Jankoviću vlade ni uspelo sestaviti, so se pa na hitro zganili v SDS in skupaj s partnerji vlado sestavili. Vodil jo je Janša, v koaliciji pa so bili še DL (stranka, znana tudi pod imenom Lista Gregorja Viranta), Desus, SLS in NSi. Kot je znano, se je DL oblikovala po odstopu nekaj znanih imen iz SDS. Med njimi je bil tudi Gregor Virant, ki se je pred časom z vrha stranke umaknil. Najprej se je ugibalo, ali gre le za 'satelit' SDS, s katerim so skušali povečati volilno bazo, a se je izkazalo, da to ne drži. Za vlado je bilo usodno poročilo protikorupcijske komisije o premoženju predsednikov parlamentarnih strank, v katerem so ugotovili neskladje pri premoženju Janše in Jankovića. Iz koalicije so izstopili DL, Desus in SLS, vladi pa je bila izglasovana konstruktivna nezaupnica – takrat je na čelo slovenske vlade prišla prva ženska, Alenka Bratušek. |
 |
Parlamentarni prag je na državnozborskih volitvah leta 2008 uspelo prečkati sedmim strankam, koalicijo pa so sestavili SD, Zares, Desus in LDS (vlado je vodil Borut Pahor). Desus je četverček prvi zapustil (v stranki so sklenili, da ne morejo več sodelovati v koaliciji, v kateri ni posluha za poštenje), sledil je še Zares (odstop ministric Darje Radić, Majde Širce in Irme Pavlinič Krebs, v pismu pa je predsednik stranke Gregor Golobič pojasnil, da Slovenija potrebuje operativno vlado – zahtevali so rekonstrukcijo vlade, ki pa ni bila storjena). Vladi je bila na koncu izglasovana nezaupnica – mandat je končala predčasno. Naj spomnimo: ta mandat so zaznamovali tudi odstop vodje kabineta predsednika vlade Simone Dimic (zaradi sporne prenove njene hiše v Murglah) in odstop ministrice Katarine Kresal zaradi najema stavbe NPU in ugotovitev KPK. |
 |
| Leta 2004 je na volitvah v DZ zmagala Slovenska demokratska stranka (SDS). Takrat je zadnjič dobila največ glasov na parlamentarnih volitvah (2008 jih je premagal SD, 2011 PS, letos pa SMC), upada pa jim tudi število mandatov. |
